Stari Rim: Zgodovina, politični razvoj in razpad rimskega cesarstva
Stari Rim označuje civilizacijo v osrednji Italiji, ki je nastala iz majhnih kmečkih skupnosti v 8. stoletju pred našim štetjem. Po legendi je mesto ustanovil Romulu in mesto je nosilo njegovo ime – Rim. Iz začetnega naselja se je razvilo v eno najvplivnejših državnih tvorb antike, v velik imperij v sredozemski regiji. V zgodnjem obdobju je Rim prehajal skozi različne oblike oblasti: začel je kot kraljestvo, nato postal republika in pozneje prešel v cesarstvo.
Politični razvoj in institucije
V obdobju republike so se razvile ključne rimske institucije, ki so omogočile upravljanje velike in heterogene države: senat, različni magistrati (kot sta bila konzula in pretori), ter ljudske skupščine. Obstajal je tudi jasno urejen karierni sistem za politiko (cursus honorum). Ko je notranja napetost in vojaška moč privedla do vzpona posameznih voditeljev, je republika postopoma prešla v cesarstvo – oblast je v praksi prevzel rimski cesar, ki je imel vrhovno vojaško in politično moč.
Širjenje, uprava in vojska
Rimsko cesarstvo je postalo izjemno obsežno; njegovo ozemlje je segalo od obal Britanije do meja Bližnjega vzhoda. Učinkovitost uprave in komunikacij so omogočale dobro razvite ceste, akvadukti ter trdne vojaške enote – predvsem legije. Rimska tehnika, gradbeništvo in pravo so imeli pomembno vlogo pri povezovanju provinc in uvajanju rimske kulture (romanizacija).
Krize in razpad
Velikost cesarstva je prinesla tudi težave pri upravljanju in obrambe meja. Leta 293 n. št. je cesar Dioklecijan uvedel reorganizacijo oblasti (Tetrarhija) in de facto razdelil upravljanje cesarstva med več vladarjev. Pozneje je cesarski prestol premaknjen v Konstantinopel, kar je okrepilo vzhodni del cesarstva. Stoletje po Dioklecijanu je leta 395 dokončno nastala delitev na Zahodno rimsko cesarstvo in Vzhodno rimsko cesarstvo, ko je umr «Theodosius I.» in je oblast dobila jasnejšo geografsko ločitev.
Zahodni del je v 5. stoletju utrpel niz vojaških pritiskov in vdorov različnih germanskih ljudstev; med bolj znanimi dogodki sta plenjenje Rima s strani Vizigotov leta 410 in plenjenje leta 455 s strani Vandalov. Tradicionalna kronološka meja padca zahodnega cesarstva je leto 476 n. št., ko je germanski vojskovodja Odoaker odstaviti zadnjega zahodnorimskega cesarja (Romula Avgustula) in prevzel oblast v Italiji. Vzhodni del, znan tudi kot Bizantinsko cesarstvo, je preživel še skoraj tisočletje; obstal je kot samostojna država do leta 1453, ko je Constantinople padec in ga je osvojilo Osmansko cesarstvo.
Dediščina in pomen
Rim je po legendi ustanovljen 21. aprila 753 pred našim štetjem in se v različnih oblikah ohranil skozi več kot tisočletje. V času svoje največje sile je bil skoraj 700 let vodilna sila v antičnem svetu, zaradi česar ga pogosto uvrščamo med najpomembnejše civilizacije v antiki. Rimska zapuščina je obsežna: latinščina je temelj romanskih jezikov, rimsko pravo je osnova mnogih sodnih sistemov (pozneje urejeno tudi v Justinijanovem zakoniku v Bizancu), arhitektura in inženirstvo sta pustila trajne sledi (ceste, vodovodi, amfiteatri), prav tako pa številne kulturne in državne institucije ter kozmologija oblasti.
Poleg tega je pomemben tudi vpliv Rima na razširitev krščanstva (Edikt o Milanu 313 n. št., Konzil v Nikeji 325) in z nacionalno ter kulturno kontinuiteto, ki se je delno ohranila v vzhodnem cesarstvu vse do 15. stoletja. Rimska zgodovina tako ostaja ključna za razumevanje razvoja evropskih držav, zakonodaje, jezika in urbanih struktur.
Največji obseg rimskega cesarstva v času Trajana leta 117 n. št.
Germanska in hunska plemena so napadla rimsko cesarstvo med letoma 100 in 500 našega štetja. Ti vdori so v 5. stoletju našega štetja povzročili propad Zahodnega rimskega cesarstva.
Kultura
Rimska kultura se je razširila v Zahodno Evropo in na območje ob Sredozemskem morju. Njena zgodovina ima še danes velik vpliv na svet. Na primer, rimske ideje o zakonih, vladi, umetnosti, literaturi in jeziku so pomembne za evropsko kulturo. Rimski jezik, latinščina, se je počasi razvil v sodobno francoščino, španščino, italijanščino in romunščino. Latinščina je vplivala tudi na številne druge jezike, kot je angleščina.
Religija
Od cesarja Nerona v prvem stoletju našega štetja rimska vlada ni marala krščanstva. V nekaterih zgodovinskih obdobjih so lahko ljudi usmrtili, ker so bili kristjani. Pod cesarjem Dioklecijanom je bilo preganjanje kristjanov najhujše. Vendar je krščanstvo pod naslednjim cesarjem Konstantinom I. postalo uradno podprta vera v Rimskem cesarstvu. S podpisom Milanskega edikta leta 313 je hitro postalo največja religija. Nato je leta 391 n. št. z ediktom cesarja Teodozija I. krščanstvo postalo uradna religija Rima.
Vzhodno cesarstvo
Bizantince je ogrožal vzpon islama, katerega privrženci so zavzeli ozemlja Sirije, Armenije in Egipta ter kmalu zagrozili, da bodo zavzeli Konstantinopel. V naslednjem stoletju so Arabci zavzeli tudi južno Italijo in Sicilijo.
Bizantinci so v 8. stoletju preživeli in od 9. stoletja dalje zavzeli dele osvojenih dežel. Leta 1000 našega štetja je bilo Vzhodno cesarstvo na svoji največji točki, kultura in trgovina pa sta cveteli. Vendar se je širitev nenadoma ustavila leta 1071 v bitki pri Manzikertu. Zaradi tega je cesarstvo dokončno oslabelo. Po stoletjih bojev in turških vpadov je cesar Aleksij I. Komnen leta 1095 zaprosil za pomoč Zahod.
Zahod se je odzval s križarskimi vojnami, ki so se nazadnje končale s četrto križarsko vojno, ki je leta 1204 osvojila Konstantinopel. Nove države, vključno z Nikejo, so prevzele dele zdaj manjšega cesarstva. Ko so cesarske sile ponovno osvojile Konstantinopel, je bilo cesarstvo le še grška država, omejena na egejsko obalo. Vzhodno cesarstvo se je končalo, ko je Mehmed II. 29. maja 1453 osvojil Konstantinopel.
Arheologija
Ostanki rimskih del in arhitekture so bili najdeni v najbolj oddaljenih krajih poznega cesarstva.
- Meje rimskega imperija
- Rimske hiše
- Rimske ceste v Veliki Britaniji
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kakšna je definicija starega Rima?
O: Antični Rim se nanaša na starodavno zgodovino rimske civilizacije pred srednjim vekom, ki se je začela s propadom zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju našega štetja.
V: Kje se je nahajal stari Rim?
O: Stari Rim je bil na Apeninskem polotoku in je nadzoroval veliko območje, ki se je raztezalo od Velike Britanije do Arabskega polotoka.
V: Kako je stari Rim vplival na poznejše civilizacije?
O: Stari Rim je močno vplival na poznejše civilizacije, saj je vnesel ideje drugih kultur, zlasti iz antične Grčije in helenističnih kraljestev, pa tudi svoj latinski jezik, ki se je uveljavil v zahodni Evropi in je prednik romanskih jezikov. Poleg tega so v pozni antiki po svojem imperiju razširili krščanstvo in uvedli številne izboljšave na področju vojskovanja, pisave, inženirstva, arhitekture, namakanja in prometa.
V: Katero veroizpoved so izpovedovali Rimljani?
O: Rimski cesarji so bili odgovorni za to, da je krščanstvo postalo državna vera Rimljanov. To je nadomestilo tradicionalne religije, ki so jih prakticirali prej.
V: Kdaj je potekala klasična antika?
O: Klasična antika je trajala od poznega 3. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja, ko je v zahodni Evropi zaradi propada zahodnorimskega cesarstva prešla v srednji vek.
V: Kako so si Rimljani izposojali ideje iz drugih kultur?
O: Rimljani so si izposojali ideje iz drugih kultur, kot so antična Grčija in grška kraljestva v helenističnem obdobju, kar je pomembno prispevalo k oblikovanju njihove kulture.
