Francoščina
Francoski jezik (francoščina: français, izgovori se "Fronce-eh") je romanski jezik, ki so ga najprej govorili v Franciji. Govorijo ga tudi v Belgiji (Valonija), Luksemburgu, Quebecu (Kanada), Švici (Romandija) in številnih afriških državah (frankofonska Afrika). Približno 220 milijonov ljudi govori francoščino kot materni ali drugi jezik. Je tudi eden od korenov drugih jezikov, na primer haitijskega kreolskega jezika. Tako kot drugi romanski jeziki imajo tudi njeni samostalniki spol, ki se deli na moške (masculin) in ženske (féminin) besede.
Zgodovina
V davnih časih so Kelti živeli na območju današnje Francije. V tistih časih se je dežela imenovala Galija (latinsko Gallia). Rimljani so osvojili Galijo in jo spremenili v provinco. Ker so Rimljani govorili latinsko, so se lokalni prebivalci naučili latinščine in jo začeli govoriti. Svoj jezik, galščino, so govorili redkeje, čeprav je bretonščina jezik, ki ga še danes govorijo v delu Francije, imenovanem Bretanja, in je izšel iz starega keltskega jezika.
Francoska izgovorjava se je bolj kot v drugih romanskih jezikih močno razlikovala od latinske. Po propadu rimskega cesarstva in prihodu germanskih ljudstev na podeželje se je vulgarna latinščina hitro spreminjala. V srednjeveški Franciji se je spremenila v dve narečji ali jezika: langue d'oc in langue d'oïl. Obe besedi pomenita "jezik da", saj je oc na jugu pomenil "da", oïl pa na severu "da". Danes je beseda za "da" v francoščini oui, ki se izgovarja kot "mi".
Leta 1635 je Francija ustanovila Francosko akademijo, da bi standardizirala francoski jezik. Akademija še danes določa pravila za standardno francoščino.
Langue d'oc se danes imenuje okcitanščina in jo še vedno govorijo številni prebivalci južne Francije.
Frankofonska Afrika
Pisma
V francoščini se tako kot v angleščini uporablja rimska abeceda. Obstaja nekaj razlik, saj so samoglasnikom lahko dodane tri vrste diakritičnih znakov. To so akutni naglas é, veliki naglas è in cirkumfleksni naglas î. Poleg tega lahko na c dodamo tudi cedilo, da nastane ç.
Samoglasniki
- a se izgovarja kot v besedi "oče".
- ai in ei se izgovarjata kot "ay" v "say".
- an in en se izgovarjata kot "on" v "wrong", vendar ne, če sta neposredno za n dve črki n ali e.
- au in eau se izgovarjata kot "o" v "note".
- V končnicah er in ez se e izgovarja kot "ay" v "say".
- eu se izgovarja kot "e" v besedi verz.
- V nasprotnem primeru je e kot a v besedi "about". Vendar je nemi, če je na koncu besede, razen če gre za kratko besedo.
- é se izgovarja kot "ay" v "say".
- è in ê se izgovarjata kot "e" v besedi "bed".
- Razen e ti trije diakritični znaki ne vplivajo na izgovarjavo drugih samoglasnikov.
- i in y se izgovarjata kot "ee" v "tree".
- in se izgovarja kot "an" v besedi "bank", vendar ne, če sta neposredno za njim dve črki n ali e.
- o se izgovarja kot v "note".
- oi se izgovarja kot "w", ki mu sledi "a" v "father".
- oin se izgovarja kot wan v besedi twang.
- on se izgovarja kot "on" v besedi "long", vendar ne, če sta neposredno za njim dve črki n ali e.
- ou se izgovarja kot "oo" v besedi "food".
- œ se izgovarja kot "e" v "verz", vendar z bolj zaokroženimi ustnicami.
- u ni zvok, ki bi obstajal v angleščini. Izgovarjamo ga tako, kot bi izgovorili "ee" v besedi "feed", vendar z zaokroženimi ustnicami, kot bi izgovorili besedo "food".
- un se izgovarja kot "un" v besedi "hung", vendar ne, če sta neposredno za n dve črki n ali e.
Soglasniki
- Tako kot v angleščini se c pred večino črk izgovarja kot "k", pred e, i ali y pa kot mehki "s".
- ç se izgovarja kot mehki "s".
- Ch, sh in sch se izgovarjajo kot "sh" v "shop".
- g se pred večino črk izgovarja kot trdi "g". Pred e, i ali y se izgovarja kot "s" v besedi "zaklad".
- gn se izgovarja kot "ny" v "canyon".
- h je vedno tiho.
- j se izgovarja kot "s" v besedi "zaklad".
- l se običajno (vendar ne vedno) izgovarja kot "y" v "yes", če je za črko i; sicer se izgovarja kot "l".
- m in n se spremenita, če sta za samoglasnikom - glej zgoraj.
- qu se izgovarja kot "k".
- r se v primerjavi z angleščino izgovarja drugače, saj gre za grlenje v grlu.
- th se izgovarja kot "t", ne tako kot v angleščini.
- x se izgovarja kot "gz" ali "ks".
- b, d, f, k, p, ph, s, t, v, w in z se izgovarjajo enako kot v angleščini.
Če se beseda konča s soglasnikom, ga običajno ne izgovarjamo, razen če se naslednja beseda začne s samoglasnikom. Če pa je beseda zelo kratka ali je zadnji soglasnik c, r, l ali f, se še vedno izgovarja.
Primeri
Tukaj je nekaj primerov francoskih besed in stavkov :
| Beseda | Pomen |
| Oui | Da (si, kadar se uporablja kot odgovor na ne- ali negativne izraze) |
| Ne | Ne |
| Bonjour | Pozdravljeni (formalno) |
| Au revoir | Zbogom |
| Salut | Zdravo in nasvidenje (neformalno) |
| Merci | Hvala. |
| Merci beaucoup | Najlepša hvala. |
| Monsieur | Gospod, gospod |
| Madame | Gospa, gospa. |
| Homme | Moški |
| Femme | Ženska |
| Fille | Dekle |
| Garçon | Fant |
| Poulet | Piščanec |
| Grozljivo | Čudovito |
| En vacances | Na počitnicah/počitnicah |
| Eau | Voda |
| Manger | Za uživanje |
| Parlez-vous français? | Ali govorite francosko? |
| Je parle français. | Govorim francosko. |
| Comment allez-vous? | Kako se počutite? (uradno ali več oseb) |
| Comment vas-tu? | Kako se počutite? (neformalno) |
| Je t'aime. | Rad te imam. |
| Où sont les toilettes s'il vous plaît ? | Kje so stranišča? |
| Comment t'appelles-tu? | Kako vam je ime? |
| Je m'appelle... (vaše ime) | Moje ime je... (vaše ime) |
| Je parle l'anglais | Govorim angleško |
| S'il vous plaît | Prosim (formalno) |
| J'ai besoin d'un taxi | Potrebujem taksi |
Številne francoske besede so podobne angleškim, saj je angleščina veliko besed prevzela iz normanskega jezika, ki je narečje francoščine pod vplivom stare norveščine. In to kljub temu, da znanstveniki menijo, da je angleščina germanski jezik, kot je nemščina. Besede v različnih jezikih z enakim pomenom, ki se pišejo podobno, imenujemo sorodne besede. Večina angleških besed, ki se končujejo na "tion" in "sion", izhaja iz francoščine. Za več primerov glej spodaj:
| Beseda | Pomen |
| Ne | Ne |
| Théâtre | |
| Crème | Smetana |
| Ballon | Balon |
| Difficile | Težavno |
| Dragon | |
| Podgana | |
| Cinéma | Kino |
| Énergie | Energija |
| Ennemi | Sovražnik |
| Oncle | Stric |
Sorodne strani
- Seznam ozemeljskih enot, kjer je francoščina uradni jezik
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je francoščina?
O: Francoščina je romanski jezik, ki so ga najprej govorili v Franciji.
V: Kje poleg Francije govorijo francosko?
O: Francoščino govorijo tudi v Belgiji, Luksemburgu, Quebecu (Kanada), Švici in številnih afriških državah (frankofonska Afrika).
V: Koliko ljudi govori francoščino kot materni ali drugi jezik?
O: Približno 220 milijonov ljudi govori francoščino kot materni ali drugi jezik.
V: Iz katerega drugega jezika je francoščina izšla?
O: Francoski jezik je eden od korenov haitijskega kreolskega jezika.
V: Ali ima francoščina spol samostalnikov?
O: Da, tako kot drugi romanski jeziki imajo tudi francoski samostalniki spol, ki se deli na moške (masculin) in ženske (féminin).
V: Kako se izgovarja francoska beseda "French"?
O: Francoska beseda za "Francoz" je "français" in se izgovarja kot "Fronce-eh".
V: V katerih drugih državah poleg Francije so še francosko govoreča območja?
O: Belgija (Valonija), Luksemburg, Quebec (Kanada), Švica (Romandija) in številne afriške države (frankofonska Afrika) imajo francosko govoreča območja.
