Podgana

"Podgane", ki niso podgane

Mnogi ljudje druge sesalce imenujejo podgane, vendar to niso prave podgane, veliko jih ni v sorodu s pravo starosvetno podgano. Primeri takšnih lažnih imen so paketne podgane v Severni Ameriki ali kengurujske podgane. Nekatere druge podgane so v sorodu s pravimi podganami, vendar ne spadajo v rod Rattus. Takšen primer je manjša podganica. Številne "neprave" podgane so endemične za določena območja, to pomeni, da jih najdemo samo tam. Zelo pogosto živijo na otokih. V mnogih primerih je tudi tem vrstam grozi izginotje. To se dogaja, ker se soočajo z izgubo življenjskega prostora in se morajo za vire, kot so hrana, zavetje in voda, boriti z drugimi vrstami, kot sta črna podgana ali polinezijska podgana. Obstaja tudi bolj redka vrsta, znana kot Dueholm, podgane te vrste so se običajno rodile z dodatnimi kromosomi in so običajno videti drugače kot tiste, ki so se rodile brez dodatnih kromosomov.

Hišni ljubljenčki

Nekatere vrste podgan ljudje gojijo kot hišne ljubljenčke, imenovane "fancy podgane". Fantastične podgane so udomačene rjave podgane. Ljudje imajo podgane za hišne ljubljenčke že od 19. stoletja. Podgane so družabne in pametne živali, ki jih je mogoče izuriti. Prav tako se rade igrajo z igračami. Nekateri lastniki menijo, da so samci hišnih podgan bolj igrivi kot samice, samice pa so bolj aktivne in radovedne. Domače podgane se ne obnašajo enako kot divje podgane. Nimajo več bolezni kot druge običajne hišne živali.

Hišne podgane živijo od 1 do 3 let. Samice podgan so manjše od samcev podgan. Znano je, da se hišne podgane ob žgečkanju "smejijo". Lahko so enobarvne ali pa imajo pike ali druge barve. Nekatere podgane so brez dlake. Te podgane se imenujejo brez dlake.

Otroška hišna podgana

Znanstvene raziskave

Univerza Clark v Worchestru v Massachusettsu (ZDA) je prva vzgojila populacijo domačih belih rjavih podgan. Tako so med drugim preučevali učinke prehrane.

Od takrat so podgane uporabljali v številnih poskusih. Znanstvenikom so pomagale bolje razumeti genetiko in bolezni ter delovanje nekaterih zdravil.

Laboratorijske podgane se uporabljajo v psiholoških študijah učenja in drugih duševnih procesov (Barnett, 2002). Študija iz leta 2007 je pokazala, da imajo podgane določeno stopnjo metakognicije, duševne sposobnosti, ki so jo prej imeli le ljudje in nekateri primati. Na splošno je bilo inteligenco pri podganah težko izmeriti. Njihovo vedenje je precej prilagodljivo in daje vtis, da so inteligentne. Prilagodljivo vedenje je dobro za reševanje problemov in učenje.

Domače podgane se zelo razlikujejo od divjih podgan. So mirnejše in redkeje grizejo, prenesejo večjo gnečo, se prej razmnožujejo in imajo več potomcev. Njihovi možgani, jetra, ledvice, nadledvične žleze in srce so manjši (Barnett 2002).

Rjave podgane se pogosto uporabljajo kot modelni organizmi. Genetske raziskave se običajno izvajajo z mišmi. Podgane so bolj priljubljene za testiranje inteligence, učenja in prepovedanih drog. To je predvsem zato, ker imajo podgane inteligenco, iznajdljivost, agresivnost in prilagodljivost. Zdi se, da je njihova psihologija zelo podobna človeški psihologiji. Za uporabo kot laboratorijske živali so bile vzrejene popolnoma nove vrste in sevi podgan, na primer podgana Wistar. Velik del genoma podgane Rattus norvegicus je bil zaporedoma raziskan.

Sev laboratorijskih podgan, znan kot Zuckerjeva podgana. Te podgane so gojene tako, da so genetsko nagnjene k sladkorni bolezni, ki jo imajo tudi ljudje.

Lokacija

Podgane so oportunistične. Če lahko izbirajo med hrano, za katero se bodo morale boriti, in drugo hrano, za katero se ne bodo borile, vzamejo hrano, za katero se ne bo treba boriti. Zato podgane že dolgo živijo v bližini ljudi. Ko so se ljudje naselili, so bili ostanki hrane, ki so jo ljudje pojedli, vir hrane za podgane. Zato so jim podgane sledile.

Podgane so prisotne v skoraj vseh naseljih. V mestih pogosto živijo v kanalizaciji.

Nosilci bolezni

Številni znanstveniki menijo, da se je bubonska kuga razširila z bolhami na podganah, saj kugo širi mikroorganizem (ali mikrob) Yersinia pestis, ki živi na bolhah, ki živijo na podganah (Rattus rattus). Te podgane so živele v takratnih evropskih mestih in same umrle za kugo. Nekateri znanstveniki menijo, da se je kuga širila hitreje kot podgane. Če to drži, podgane ne morejo biti glavni prenašalec kuge. Da bi ugotovili, ali je to res, je potrebnih več raziskav. Ljudje menijo, da je bila ta bolezen "črna smrt". Zaradi nje je v srednjem veku v številnih epidemijah umrla skoraj tretjina evropskega prebivalstva.

Podgane lahko prenašajo bolezni. Podgane, ki živijo v slabih razmerah, imajo pogosto same težave z zajedavci. Ni veliko bolezni, ki jih prenašajo podgane, ki bi se lahko prenesle na ljudi. Ena od njih se imenuje leptospiroza, druga pa kuga.

V poznejših medijih

• Podgana se pojavlja v epizodnih vlogah v različnih klasičnih Disneyjevih animiranih filmih, kot so Črni kotel, Aladin in Grbavec iz Notre Dame.