Podgane: vrste, biologija, vedenje in hišni ljubljenčki
Podgane: spoznajte vrste, biologijo, vedenje in nego kot hišnih ljubljenčkov — praktični nasveti, zanimivosti in primerjave črne in rjave podgane.
Podgana je srednje velik glodavec. Podgane so vsejedi in jedo različne vrste hrane, od rastlinskih snovi do mesa in odpadkov. Večina podgan, ki jih poznamo, spada v rod Rattus, vendar obstaja približno 56 različnih vrst podgan v širšem smislu tega pojma.
Najbolj znani predstavniki so črna podgana (Rattus rattus) in rjava podgana (Rattus norvegicus). Ti dve vrsti pogosto imenujemo podgani starega sveta; izvorno izhajata iz Azije, a sta se razširili po vsem svetu v povezavi s človeško dejavnostjo.
Običajno so podgane večje od miši. Spadajo med velike muroidne glodavce, medtem ko so miši običajno manjše. Družina muroidov je zelo raznolika in zapletena, zato izraza podgana in miš nista strogo taksonomsko določena – v pogovornem jeziku se imena uporabljajo glede na velikost in videz in niso omejena samo na rodove Rattus in Mus. Kot primer različnih poimenovanj glej paketna podgana in bombažna miš.
Izgled in biologija
Podgane imajo podolgovato telo, dolge brke, močne sprednje sekalce, ki neprestano rastejo, in dolge repne kosti, pogosto brez gosto poraščenega repa. Velikost telesa se med vrstami razlikuje: večje vrste (npr. rjava podgana) dosežejo dolžino telesa 20–30 cm, rep pa je lahko skoraj enako dolg ali krajši. Koža, dlaka in barva se razlikujejo glede na vrsto in okolje.
Čeprav so prilagodljive in potrpežljive do različnih habitatov, podgane navadno živijo v bližini hrane in zavetja: mestna kanalizacija, kleti, hlevi, skladišča in obrečne brežine so pogosti habitati. So dobri plavalci in kopalci (rjave podgane) ter tudi dobri plezalci (črne podgane).
Prehrana in vedenje
Podgane so oportunistični vsejedi. Jejo semena, žita, sadje, zelenjavo, kukce, manjše vretenčarje in ostanke hrane, ki jih najdejo pri človeku. Imajo močne zobne sekalce, s katerimi grizejo in trgajo hrano ter material za gnezda; zato pogosto povzročajo škodo na oblogah, kablih in prehranskih zalogah.
So družabne živali, večinoma nočne, aktivne predvsem ob mraku in ponoči, a se v urbanih območjih lahko navadijo na dnevno aktivnost. Med seboj komunicirajo z vonjalnimi sledmi, glasovi, telesno govorico in dotikom. So inteligentne in radovedne; lahko se jih tudi nauči enostavnih trikov in prepoznavanja lastnika.
Razmnoževanje in življenjski cikel
Podgane se hitro razmnožujejo: samice so spolno zrele že v nekaj tednih do nekaj mesecih (odvisno od vrste), brejost traja okoli 21–23 dni, v leglu pa je običajno 6–12 mladičev (spreminja se z vrsto in razmerami). Zaradi kratke brejosti in pogostih leg lahko populacije hitro narastejo, če so pogoji ugodni.
Leta in preživetje: večina hišnih podgan živi 2–3 leta; hitra reprodukcija in okoljski dejavniki povzročijo, da večina divjih podgan v povprečju zaman preživi dlje kot eno leto v naravnem okolju.
Podgane kot hišni ljubljenčki
Nekateri ljudje imajo podgane kot hišne ljubljenčke. Take podgane pogosto imenujemo domišljijskepodgane (izraz v izvirnem viru). Hišne podgane so navadno vzrejene kot pasme s prijaznejšim značajem, navadno pa so družabne in rade prebivajo v parih ali manjših skupinah. Osnovne zahteve za skrb vključujejo primerno kletko, varno in bogato okolje za igranje, uravnoteženo prehrano, svežo vodo ter veterinarsko oskrbo, kadar je potrebna.
Za bodoče lastnike: podgane potrebujejo socialno interakcijo, mentalno stimulacijo (igračke, plezala, skrivalnice) in previdnost pri izbiri hrane (nekatera živila so za njih neprimerna). Preden si omislite podgano kot hišnega ljubljenčka, preverite lokalne predpise in zagotovite odgovorno skrb.
Vpliv na človeka in zdravje
Podgane so lahko prenašalci bolezni in parazitov, med katerimi so pri ljudeh pomembne bolezni, kot so leptospiroza, hantavirus, salmoneloza in druge bakterijske ali virusne okužbe. Prav tako lahko prenašajo bolhe in druge zunanje parazite. Nepravilna manipulacija ali ugrizi lahko povzročijo okužbe (npr. rat-bite fever).
V primeru pojava večjih populacij v bližini bivalnih prostorov je priporočljivo posvetovati se s strokovnjaki za zatiranje, ki bodo uporabili varne in legitimne metode. Preventivno delujejo tudi dobra higiena, zapiranje dostopa do hrane (tesna posoda), zatesnitev vhodov v zgradbe ter urejena odlagališča smeti.
Kontrola in etika
Metode za nadzor podgan vključujejo preprečevanje dostopa do hrane in zavetja, mehanske pasti, past za žive živali ter kemične metode (rodenticidi). Uporaba strupov nosi tveganja za druge živali in okolje, zato se priporoča premišljena in odgovorna raba ter po potrebi strokovna pomoč. Pri izbiri metod je dobro upoštevati tudi etične vidike in dobrobit živali.
Zaključek
Podgane so inteligentni, prilagodljivi in družabni glodavci, ki so tesno povezani s človekom – kot škodljivci, kot prenašalci bolezni in kot ljubljenčki. Razumevanje njihove biologije, vedenja in potreb pomaga pri sožitju z njimi, preprečevanju škode ter zagotavljanju ustrezne oskrbe, če postanejo del naših domov kot hišni ljubljenčki.
"Podgane", ki niso podgane
Mnogi ljudje druge sesalce imenujejo podgane, vendar to niso prave podgane, veliko jih ni v sorodu s pravo starosvetno podgano. Primeri takšnih lažnih imen so paketne podgane v Severni Ameriki ali kengurujske podgane. Nekatere druge podgane so v sorodu s pravimi podganami, vendar ne spadajo v rod Rattus. Takšen primer je manjša podganica. Številne "neprave" podgane so endemične za določena območja, to pomeni, da jih najdemo samo tam. Zelo pogosto živijo na otokih. V mnogih primerih je tudi tem vrstam grozi izginotje. To se dogaja, ker se soočajo z izgubo življenjskega prostora in se morajo za vire, kot so hrana, zavetje in voda, boriti z drugimi vrstami, kot sta črna podgana ali polinezijska podgana. Obstaja tudi bolj redka vrsta, znana kot Dueholm, podgane te vrste so se običajno rodile z dodatnimi kromosomi in so običajno videti drugače kot tiste, ki so se rodile brez dodatnih kromosomov.
Hišni ljubljenčki
Nekatere vrste podgan ljudje gojijo kot hišne ljubljenčke, imenovane "fancy podgane". Fantastične podgane so udomačene rjave podgane. Ljudje imajo podgane za hišne ljubljenčke že od 19. stoletja. Podgane so družabne in pametne živali, ki jih je mogoče izuriti. Prav tako se rade igrajo z igračami. Nekateri lastniki menijo, da so samci hišnih podgan bolj igrivi kot samice, samice pa so bolj aktivne in radovedne. Domače podgane se ne obnašajo enako kot divje podgane. Nimajo več bolezni kot druge običajne hišne živali.
Hišne podgane živijo od 1 do 3 let. Samice podgan so manjše od samcev podgan. Znano je, da se hišne podgane ob žgečkanju "smejijo". Lahko so enobarvne ali pa imajo pike ali druge barve. Nekatere podgane so brez dlake. Te podgane se imenujejo brez dlake.


Otroška hišna podgana
Znanstvene raziskave
Univerza Clark v Worchestru v Massachusettsu (ZDA) je prva vzgojila populacijo domačih belih rjavih podgan. Tako so med drugim preučevali učinke prehrane.
Od takrat so podgane uporabljali v številnih poskusih. Znanstvenikom so pomagale bolje razumeti genetiko in bolezni ter delovanje nekaterih zdravil.
Laboratorijske podgane se uporabljajo v psiholoških študijah učenja in drugih duševnih procesov (Barnett, 2002). Študija iz leta 2007 je pokazala, da imajo podgane določeno stopnjo metakognicije, duševne sposobnosti, ki so jo prej imeli le ljudje in nekateri primati. Na splošno je bilo inteligenco pri podganah težko izmeriti. Njihovo vedenje je precej prilagodljivo in daje vtis, da so inteligentne. Prilagodljivo vedenje je dobro za reševanje problemov in učenje.
Domače podgane se zelo razlikujejo od divjih podgan. So mirnejše in redkeje grizejo, prenesejo večjo gnečo, se prej razmnožujejo in imajo več potomcev. Njihovi možgani, jetra, ledvice, nadledvične žleze in srce so manjši (Barnett 2002).
Rjave podgane se pogosto uporabljajo kot modelni organizmi. Genetske raziskave se običajno izvajajo z mišmi. Podgane so bolj priljubljene za testiranje inteligence, učenja in prepovedanih drog. To je predvsem zato, ker imajo podgane inteligenco, iznajdljivost, agresivnost in prilagodljivost. Zdi se, da je njihova psihologija zelo podobna človeški psihologiji. Za uporabo kot laboratorijske živali so bile vzrejene popolnoma nove vrste in sevi podgan, na primer podgana Wistar. Velik del genoma podgane Rattus norvegicus je bil zaporedoma raziskan.


Sev laboratorijskih podgan, znan kot Zuckerjeva podgana. Te podgane so gojene tako, da so genetsko nagnjene k sladkorni bolezni, ki jo imajo tudi ljudje.
Lokacija
Podgane so oportunistične. Če lahko izbirajo med hrano, za katero se bodo morale boriti, in drugo hrano, za katero se ne bodo borile, vzamejo hrano, za katero se ne bo treba boriti. Zato podgane že dolgo živijo v bližini ljudi. Ko so se ljudje naselili, so bili ostanki hrane, ki so jo ljudje pojedli, vir hrane za podgane. Zato so jim podgane sledile.
Podgane so prisotne v skoraj vseh naseljih. V mestih pogosto živijo v kanalizaciji.
Nosilci bolezni
Številni znanstveniki menijo, da se je bubonska kuga razširila z bolhami na podganah, saj kugo širi mikroorganizem (ali mikrob) Yersinia pestis, ki živi na bolhah, ki živijo na podganah (Rattus rattus). Te podgane so živele v takratnih evropskih mestih in same umrle za kugo. Nekateri znanstveniki menijo, da se je kuga širila hitreje kot podgane. Če to drži, podgane ne morejo biti glavni prenašalec kuge. Da bi ugotovili, ali je to res, je potrebnih več raziskav. Ljudje menijo, da je bila ta bolezen "črna smrt". Zaradi nje je v srednjem veku v številnih epidemijah umrla skoraj tretjina evropskega prebivalstva.
Podgane lahko prenašajo bolezni. Podgane, ki živijo v slabih razmerah, imajo pogosto same težave z zajedavci. Ni veliko bolezni, ki jih prenašajo podgane, ki bi se lahko prenesle na ljudi. Ena od njih se imenuje leptospiroza, druga pa kuga.
·
Rjava podgana
·
Hišna podgana
·
Bela podgana
V poznejših medijih
- Podgana se pojavlja v epizodnih vlogah v različnih klasičnih Disneyjevih animiranih filmih, kot so Črni kotel, Aladin in Grbavec iz Notre Dame.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je podgana?
O: Podgana je srednje velik glodavec, ki je vsejed in se prehranjuje z različnimi vrstami hrane.
V: Koliko je vrst podgan?
O: Obstaja približno 56 različnih vrst podgan.
V: Katere so najbolj znane vrste podgan?
O: Najbolj znani vrsti podgan sta črna podgana (Rattus rattus) in rjava podgana (Rattus norvegicus).
V: Od kod izvirajo podgane?
O: Podgane izvirajo iz Azije.
V: Kakšna je razlika med podganami in mišmi?
O: Podgane so večji muroidni glodavci, medtem ko so miši manjši muroidni glodavci. Izraza "podgana" in "miš" nista taksonomsko specifična in se lahko uporabljata za pripadnike različnih rodov.
V: Ali imajo ljudje podgane kot hišne ljubljenčke?
O: Da, nekateri ljudje imajo podgane kot hišne ljubljenčke, znane kot ljubiteljske podgane.
V: Za kaj se uporablja meso podgan?
O: V Kambodži, Laosu, Afriki, na Kitajskem in v Vietnamu se meso podgan uživa kot hrana.
Iskati