Nadledvična žleza: anatomija, funkcije, hormoni (kortizol, adrenalin)

Natančen vodnik o nadledvični žlezi: anatomija, funkcije in hormoni (kortizol, adrenalin). Spoznajte vpliv na stres, krvni tlak in ravnovesje elektrolitov.

Avtor: Leandro Alegsa

Nadledvična žleza je žleza pri večini sesalcev. Nahaja se v bližini ledvic. Njeno ime pove, kje se nahaja (ad - "blizu" in renes - "ledvice"). Žlezo sestavljata dve vrsti tkiv: centralno ležeče tkivo se imenuje nadledvična sredica, zunaj nje pa leži skorja nadledvične žleze.

Nadledvične žleze so pri ljudeh znane kot nadledvične žleze. Pri mnogih živalih so žleze ob ledvicah, pri ljudeh pa so kot pokrovčki na vrhu ledvic.

V skorji nadledvične žleze nastajajo tri glavne vrste steroidnih hormonov: mineralokortikoidi, glukokortikoidi in androgeni. Mineralokortikoidi (kot je aldosteron) pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka in ravnovesja elektrolitov.

Nadledvična žleza proizvaja hormone, ki uravnavajo stres. Sodeluje pri proizvodnji steroidnih hormonov. Med temi hormoni sta kortizol in adrenalin.

Anatomija in histologija

Skorja (cortex) nadledvične žleze je razdeljena na tri histološke cone, ki proizvajajo različne steroidne hormone:

  • Zona glomerulosa – zunanja plast, proizvaja predvsem aldosteron (mineralokortikoid), pomemben za uravnavanje natrija, kalija in volumna tekočin.
  • Zona fasciculata – srednja plast, glavna proizvajalka kortizola (glukokortikoid), ki vpliva na presnovo glukoze, stresni odziv in imunsko funkcijo.
  • Zona reticularis – notranja plast skorje, proizvaja androgene (npr. DHEA), ki prispevajo k sekundarnim spolnim značilnostim in so predhodniki estrogenskih/testosteronskih spojin.

V središču žleze leži nadledvična sredica (medulla), ki je nevroendokrina struktura in izloča kateholamine: adrenalin in noradrenalin.

Glavne funkcije in hormoni

  • Aldosteron – povečuje reabsorpcijo natrija in izločanje kalija v ledvicah; s tem vpliva na krvni tlak in volumsko stanje.
  • Kortizol – povečuje glukoneogenezo v jetrih, spodbuja razgradnjo beljakovin in lipidov, zvišuje raven krvnega sladkorja, ima močan protivnetni in imunosupresivni učinek; izkazuje tudi dnevno (cirkadiano) nihanje (najvišja raven zjutraj).
  • Androgeni (DHEA) – prispevajo k libido in sekundarnim spolnim značilnostim, še posebej pomembni pri ženskah kot vir perifernih androgenov/estrogenov.
  • Adrenalin in noradrenalin – sproščata se ob aktivaciji simpatičnega živčnega sistema; povečata srčni iztis, frekvenco srca, krvni tlak, sprožita bronhodilatacijo in povečata presnovo (hitri 'fight-or-flight' odziv).

Regulacija izločanja

Izločanje hormonov skorje in sredice je regulirano po različnih poti:

  • Izločanje kortizola nadzoruje osi hipotalamus–hipofiza–nadledvice (HPA os). Hipotalamus izloči CRH, hipofiza ACTH, ki stimulira skorjo k proizvodnji kortizola. Kortizol deluje z negativno povratno zanko na hipotalamus in hipofizo.
  • Aldosteron je predvsem reguliran preko renin-angiotenzin-aldosteronskega sistema (RAAS) in koncentracije kalija v krvi; ACTH ima lahko kratkotrajen stimulativni učinek, a ni glavni regulator za vzdrževanje dnevne ravni aldosterona.
  • Sredica je neposredno povezana s simpatičnim živčnim sistemom; acetilholin iz preganglionskih živčnih vlaken sproži sproščanje kateholaminov.

Fiziološki učinki stresnih hormonov (kortizol in adrenalin)

Kortizol:

  • Poveča razpoložljivost glukoze (glukoneogeneza) in zmanjšuje uporabe glukoze v tkivih (varčevanje z energijo za možgane).
  • Spodbuja razgradnjo mišičnega proteina in presnovo maščob za energijo.
  • Imunosupresivno delovanje – zmanjša vnetje in imunski odziv.
  • Pomožne vloge pri vzdrževanju krvnega tlaka in ožilne reaktivnosti.

Adrenalin:

  • Poveča srčni utrip in kontraktilnost, kar dvigne minutni volumen srca.
  • Skrbi za vazokonstrikcijo v nekaterih žilah in vazodilatacijo v mišicah ter bronhodilatacijo v pljučih.
  • Sproži hitro sproščanje glukoze iz jetra (glicogenoliza) in poveča lipolizo v maščobnem tkivu.

Klinične motnje nadledvične žleze

  • Addisonova bolezen (adrenalna insuficienca) – primarna insuficienca skorje, vodi do pomanjkanja kortizola in aldosterona: simptomi so utrujenost, izguba teka, hiperpigmentacija (pri primarnem vzroku), nizki krvni tlak in motnje elektrolitov (hiperkaliemija).
  • Cushingov sindrom – kronično povišan kortizol: znaki vključujejo centralno debelost, mišično oslabelost, osteoporozo, hipertenzijo, hiperglikemijo in povečano dovzetnost za okužbe.
  • Primarni hiperaldosteronizem (Connov sindrom) – povzroči hipertenzijo in hipokalemijo zaradi presežka aldosterona.
  • Feokromocitom – tumor nadledvične sredice, ki izloča preveč kateholaminov; povzroča občasne ali trajne epizode glavobolov, potenja, palpitacij in hipertenzijo.

Diagnoza in osnovni pristopi zdravljenja

Diagnoza motenj nadledvične žleze vključuje hormonske preiskave in slikovne metode:

  • Merjenje serumske/plazemske ravni kortizola (zjutraj), ocena ACTH, test zatiranja z deksametazonom pri sumu na Cushingov sindrom.
  • Razmerje aldosteron/renin pri sumu na hiperaldosteronizem.
  • Plazemski ali urinarnI metanefrini za sum na feokromocitom.
  • Slike z ultrazvokom, CT ali MR za anatomijo in iskanje tumorjev.

Zdravljenje je odvisno od vzroka: nadomestno hormonsko zdravljenje pri insuficienci (npr. hidrokortizon in mineralokortikoid pri primarni insuficienci), kirurški poseg pri avtonomnih adenomih ali feokromocitomu, farmakoterapija (npr. spironolakton pri hiperaldosteronizmu) in specifična sistema za nadzor kortizola pri Cushingovem sindromu.

Zaključek

Nadledvična žleza je majhna, a izredno pomembna endokrina žleza, ki z različnimi hormoni uravnava presnovo, elektrolitno ravnotežje, krvni tlak in odziv telesa na stres. Motnje v delovanju žleze lahko povzročijo širok spekter kliničnih težav, zato sta pravilna diagnostika in ustrezno zdravljenje ključna za obnovo stabilnosti organizma.

Cortex

Hormoni, ki se izločajo iz skorje, se imenujejo adrenokortikosteroidi ali kortikoidi. To so hormoni, ki jih proizvaja:

  • Kortikosteroidi: vsi kortikosteroidi so narejeni iz holesterola.
    • Kortizol / kortizon. Ti dve snovi sta v reverzibilni reakciji: encim ju lahko spremeni v drugo. Kortizol je aktivna različica, kortizon je neaktivna različica.
    • Aldosteron: hormon, ki uravnava krvni tlak.
    • Androgeni: to so vmesni moški spolni hormoni. V semenčicah se spremenijo v aktivnejše hormone.
Negativne povratne informacije v osi HPAZoom
Negativne povratne informacije v osi HPA

Steroidogeneza v nadledvični žlezi - različni koraki potekajo v različnih plasteh žlezeZoom
Steroidogeneza v nadledvični žlezi - različni koraki potekajo v različnih plasteh žleze

Medulla

Nadledvični mozeg v središču žleze proizvaja:

  • Adrenalin (ZDA = epinefrin) in noradrenalin (ZDA = noradrenalin): pri živalih povzročata odziv boj ali beg.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je nadledvična žleza?


O: Nadledvična žleza je žleza pri večini sesalcev, ki je v bližini ledvic.

V: Katere vrste tkiv sestavljajo nadledvično žlezo?


O: Nadledvična žleza je sestavljena iz dveh vrst tkiv: sredice in skorje nadledvične žleze.

V: Kaj so nadledvične žleze pri ljudeh?


O: Nadledvične žleze so pri ljudeh znane kot "nadledvične žleze".

V: Katere so tri glavne vrste steroidnih hormonov, ki jih proizvaja skorja nadledvične žleze?


O: Tri glavne vrste steroidnih hormonov, ki jih proizvaja skorja nadledvične žleze, so mineralokortikoidi, glukokortikoidi in androgeni.

V: Kakšna je funkcija mineralokortikoidov?


O: Funkcija mineralokortikoidov, kot je aldosteron, je pomagati uravnavati krvni tlak in ravnovesje elektrolitov.

V: Kateri hormoni, ki jih proizvaja nadledvična žleza, sodelujejo pri nadzoru stresa?


O: Kortizol in adrenalin sta hormona, ki sodelujeta pri nadzoru stresa in ju proizvaja nadledvična žleza.

V: Kje so nadledvične žleze pri ljudeh?


O: Nadledvični žlezi pri ljudeh sta kapi podobni strukturi na vrhu ledvic.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3