Krvni tlak: kaj je, kako se meri in normalne vrednosti

Krvni tlak: kaj pomeni, kako pravilno izmeriti in katere so normalne vrednosti. Nasveti za merjenje doma, interpretacijo rezultatov in kdaj poiskati zdravniško pomoč.

Krvni tlak je meritev, ki se uporablja v medicini. V telesu arterije odvajajo kri iz srca. Ko kri potuje po arterijah, pritiska na stene arterij. Krvni tlak meri, kako močno kri pritiska na stene arterij.

S krvnim tlakom običajno merimo tlak v večjih arterijah, ki dovajajo kri v dele telesa, ki niso pljuča, kot je brahialna arterija na roki. Krvni tlak se običajno meri v milimetrih živega srebra (mmHg).

Krvni tlak vsebuje dve številki. Prva je sistolični tlak. Meri, kako močno kri pritiska na stene arterij, ko je srce v sistoli (utripa in iztisne kri). Takrat je pritisk na stene arterij največji. Druga številka je diastolični krvni tlak. Ta meri, kako močno kri pritiska na stene arterij, ko je srce v diastoli (počiva med utripi in ne iztisne krvi). Na sliki na tej strani je na primer tlak na stene arterij 122 mmHg, ko srce bije, in 65 mmHg, ko srce počiva. Ta krvni tlak je zapisan kot "122/65" in se bere kot "122 nad 65".

Srednji arterijski tlak je povprečni krvni tlak posameznika. Pulzni tlak je razlika med sistoličnim in diastoličnim tlakom.

Za merjenje krvnega tlaka zdravniki uporabljajo napravo, imenovano sfigmomanometer.

Kako se krvni tlak meri v praksi

Obstajata dve glavni metodi merjenja:

• Manuelno merjenje s sfigmomanometrom (ročna manšeta in merilec) v kombinaciji s slušalkami (auskultacija). Zdravnik ali medicinska sestra napihne manšeto, postopoma spušča tlak in posluša žilni tok, da določi sistolični in diastolični tlak.
• Avtomatski merilniki (digitalne manšete) so enostavni za uporabo doma in kliniki; izmerijo tlak elektronsko in prikažejo vrednosti na zaslonu. Za natančnost se priporoča meritev s pravilno velikostjo manšete in upoštevanje navodil proizvajalca.

Kako se pripraviti na merjenje

• Sedi ali leži mirno vsaj 5 minut pred merjenjem.
• Ne kaditi in ne uživaj kofeina vsaj 30 minut pred merjenjem.
• Umakni oblačila, ki stisnejo roko; manšeto namesti na razgaljeno nadlaht.
• Roka naj bo podprta in na ravni srca.
• Izvedi vsaj dve zaporedni merjenji z 1–2 minutnima premoroma in zabeleži povprečje.

Normalne vrednosti krvnega tlaka (odrasli)

Vrednosti se pri posameznikih razlikujejo, vendar so splošne smernice za odrasle:

• Normalno: sistolični <120 mmHg in diastolični <80 mmHg
• Povišan (elevated): sistolični 120–129 mmHg in diastolični <80 mmHg
• Hipertenzija 1. stopnje: sistolični 130–139 mmHg ali diastolični 80–89 mmHg
• Hipertenzija 2. stopnje: sistolični ≥140 mmHg ali diastolični ≥90 mmHg
• Hipertenzivna kriza: sistolični >180 mmHg in/ali diastolični >120 mmHg — zahteva nujno zdravniško obravnavo.

Za otroke in mladostnike veljajo drugačna merila, ki upoštevajo starost, spol in višino.

Kaj pomenita visok in nizek krvni tlak

• Visok krvni tlak (hipertenzija) poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, kot so srčni napad, možganska kap, srčno popuščanje, ledvične okvare in poškodba očesnih žil.
• Nizek krvni tlak (hipotenzija) lahko povzroči omotico, zmedenost, omedlevico in v hudih primerih poslabšanje oskrbe organov. Vzrok je lahko dehidracija, krvna izguba, nekatera zdravila ali srčni problemi.

Faktorji, ki vplivajo na krvni tlak

• Starost (sistolični tlak ponavadi narašča s staranjem)
• telesna teža in telesna dejavnost
• prehrana (sol, alkohol), kajenje
• stres in čustveno stanje
• zdravila (na primer kontracepcijske tablete, NSAID, nekatera antidepresiva) in kronične bolezni (diabetes, bolezni ledvic)
• čas dneva — krvni tlak naraste ob aktivnosti in je nižji med spanjem

Posebne oblike merjenja

• Ambulantno merjenje 24 ur (ABPM) daje natančen vpogled v dnevne nihaje in pomaga odkriti bele halje (povišanje tlaka samo v ambulanti) ali prikrito hipertenzijo.
• Merjenje doma je koristno za spremljanje terapije in ocenitev resničnega nadzora krvnega tlaka.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

• Če so vrednosti trajno v območju hipertenzije ali se stopnjujejo.
• Ob simptomih, kot so huda glavobol, težko dihanje, bolečina v prsih, zmedenost ali omedlevica — to so lahko znaki hipertenzivne krize ali drugih resnih stanj.
• Če sumite na neželene učinke zdravil ali če se krvni tlak nenadoma zniža brez očitnega razloga.

Kratek povzetek

Krvni tlak je osnovna, a bistvena meritev za oceno stanja srčno-žilnega sistema. Redno spremljanje, pravilna tehnika merjenja in razumevanje normalnih vrednosti pomagajo pri preprečevanju zapletov in zgodnjem odkrivanju težav. V primeru nejasnosti ali odstopanj se posvetujte z zdravnikom.

Normalni krvni tlak

Krvni tlak je pri otrocih običajno nižji, s starostjo pa se zvišuje.

Pri zdravih odraslih ljudeh mora biti sistolični krvni tlak nižji od 120, diastolični krvni tlak pa nižji od 80. Vendar je lahko krvni tlak pri vsakem posamezniku zelo različen. Krvni tlak se naravno spreminja tudi čez dan (cirkadiani ritem). Med spanjem se zniža, ko človek vstane, pa se zviša. Nižji je, ko oseba počiva, in višji med aktivnostjo. Krvni tlak lahko spremenijo tudi številne druge stvari, kot so stres, bolezni, zdravila in prehrana. Tudi stres zaradi merjenja krvnega tlaka ga lahko zviša. To imenujemo "hipertenzija bele halje".

Digitalni merilnik krvnega tlaka, ki kaže sistolični krvni tlak 122 in diastolični 65, se bere kot "122 nad 65" ali 122/65 mmHg.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je krvni tlak?

V: Kako se običajno meri krvni tlak?

V: Kateri sta dve številki v podatku o krvnem tlaku?

V: Kaj meri srednji arterijski tlak?

V: Kaj meri pulzni tlak?

V: Kako zdravniki merijo krvni tlak?

Išči po črki