Krvni tlak
Krvni tlak je meritev, ki se uporablja v medicini. V telesu arterije odvajajo kri iz srca. Ko kri potuje po arterijah, pritiska na stene arterij. Krvni tlak meri, kako močno kri pritiska na stene arterij.
S krvnim tlakom običajno merimo tlak v večjih arterijah, ki dovajajo kri v dele telesa, ki niso pljuča, kot je brahialna arterija na roki. Krvni tlak se običajno meri v milimetrih živega srebra (mmHg).
Krvni tlak vsebuje dve številki. Prva je sistolični tlak. Meri, kako močno kri pritiska na stene arterij, ko je srce v sistoli (utripa in iztisne kri). Takrat je pritisk na stene arterij največji. Druga številka je diastolični krvni tlak. Ta meri, kako močno kri pritiska na stene arterij, ko je srce v diastoli (počiva med utripi in ne iztisne krvi). Na sliki na tej strani je na primer tlak na stene arterij 122 mmHg, ko srce bije, in 65 mmHg, ko srce počiva. Ta krvni tlak je zapisan kot "122/65" in se bere kot "122 nad 65".
Srednji arterijski tlak je povprečni krvni tlak posameznika. Pulzni tlak je razlika med sistoličnim in diastoličnim tlakom.
Za merjenje krvnega tlaka zdravniki uporabljajo napravo, imenovano sfigmomanometer.
Normalni krvni tlak
Krvni tlak je pri otrocih običajno nižji, s starostjo pa se zvišuje.
Pri zdravih odraslih ljudeh mora biti sistolični krvni tlak nižji od 120, diastolični krvni tlak pa nižji od 80. Vendar je lahko krvni tlak pri vsakem posamezniku zelo različen. Krvni tlak se naravno spreminja tudi čez dan (cirkadiani ritem). Med spanjem se zniža, ko človek vstane, pa se zviša. Nižji je, ko oseba počiva, in višji med aktivnostjo. Krvni tlak lahko spremenijo tudi številne druge stvari, kot so stres, bolezni, zdravila in prehrana. Tudi stres zaradi merjenja krvnega tlaka ga lahko zviša. To imenujemo "hipertenzija bele halje".
Digitalni merilnik krvnega tlaka, ki kaže sistolični krvni tlak 122 in diastolični 65, se bere kot "122 nad 65" ali 122/65 mmHg.
Težave s krvnim tlakom
Če je krvni tlak previsok ali prenizek, lahko pride do zdravstvenih težav.
Visok krvni tlak
Glavni članek: Hipertenzija
Visok krvni tlak imenujemo hipertenzija. Oseba ima hipertenzijo, če je njen krvni tlak visok in ostane visok dlje časa. Hipertenzija je zelo pogosta. Približno eden od treh odraslih v Združenih državah Amerike ima visok krvni tlak. Hipertenzijo včasih imenujemo "tihi morilec", ker pogosto ne povzroča nobenih simptomov, zato ima veliko ljudi visok krvni tlak, ne da bi se zavedali, da je kaj narobe. Vendar lahko hipertenzija škoduje srcu, žilam, ledvicam in drugim delom telesa. Lahko povzroči resne zdravstvene težave, kot so srčni infarkt, možganska kap in odpoved ledvic.
Nizek krvni tlak
Glavni članek: Hipotenzija
Nizek krvni tlak imenujemo hipotenzija. Če je krvni tlak prenizek, srce, možgani in drugi deli telesa ne dobijo dovolj krvi in kisika. Nizek krvni tlak lahko povzroči težave, kot sta omotica in omedlevica. Če je krvni tlak dovolj nizek, lahko oseba dobi napade, izgubi zavest in celo umre.
Sorodne strani
- Hipertenzija
- Hipotenzija
- Sistola
- Diastole
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je krvni tlak?
O: Krvni tlak je merilo, ki se uporablja v medicini in meri, kako močno kri pritiska na stene arterij.
V: Kako se običajno meri krvni tlak?
O: Krvni tlak se običajno meri v milimetrih živega srebra (mmHg).
V: Kateri sta dve številki v podatku o krvnem tlaku?
O: Dve številki v podatku o krvnem tlaku sta sistolični in diastolični tlak. Sistolični tlak meri, kako močno kri pritiska na stene arterij, ko srce utripa, diastolični tlak pa meri, kako močno kri pritiska, ko srce počiva med utripi.
V: Kaj meri srednji arterijski tlak?
O: Srednji arterijski tlak meri povprečni krvni tlak posameznika.
V: Kaj meri pulzni tlak?
O: Pulzni tlak meri razliko med sistoličnim in diastoličnim tlakom.
V: Kako zdravniki merijo krvni tlak?
O: Zdravniki za merjenje krvnega tlaka uporabljajo napravo, imenovano sfigmomanometer.
