Poškodbe možganov: definicija, vzroki in simptomi

Poškodba možganov pomeni, da so bili možgani na nek način poškodovani. Možgane lahko poškoduje veliko različnih stvari. Do poškodb možganov lahko na primer pride, še preden se otrok rodi. To so prirojene možganske poškodbe.

Možgane lahko poškoduje tudi telesna poškodba (travma) (na primer, če se oseba v prometni nesreči udari v glavo). Te vrste poškodb možganov imenujemo travmatske poškodbe možganov.

Možgane lahko poškodujejo tudi številne zdravstvene težave. Možgani se na primer lahko poškodujejo, če ne dobijo dovolj kisika (na primer med možgansko kapjo).

Vse možganske poškodbe so različne. Nekatere so blage (ne zelo hude), druge hude (zelo hude). Nekatere so začasne (izboljšajo se), nekatere se sčasoma počasi izboljšujejo, nekatere pa se nikoli ne izboljšajo. Ker možgani nadzorujejo vse dele telesa, so lahko simptomi poškodbe možganov pri različnih ljudeh zelo različni. To je delno odvisno od tega, kateri del možganov je bil poškodovan in kako močno.

Vrste poškodb možganov

• Prirojene poškodbe: nastanejo pred rojstvom ali med porodom (npr. zaradi poškodbe med porodom, genetskih stanj ali pomanjkanja kisika).
• Travmatske poškodbe možganov (TBI): povzročijo jih zunanje sile — udarec, padec ali prometna nesreča (glej poškodba in travma).
• Ishemične in hemoragične poškodbe: zaradi zoženja ali zapore krvnih žil (npr. možganska kap) ali krvavitve v možganih.
• Okužbe in vnetja: meningitis ali encefalitis lahko poškodujeta možgansko tkivo.
• Toksične in metabolične poškodbe: zastrupitve, huda hipoksija (pomanjkanje kisika) ali motnje presnove lahko vplivajo na delovanje možganov.
• Tumorji in nevrodegenerativne bolezni: rast tumorja ali bolezni, kot sta Alzheimerjeva ali Parkinsonova bolezen, lahko povzročijo trajno okvaro.

Najpogostejši simptomi

Simptomi so odvisni od lokacije in obsega poškodbe. Lahko vključujejo:

• Spremembe zavesti: omotica, zmedenost, izguba zavesti.
• Motnje gibanja: slabša koordinacija, oslabelost ali paraliza na eni strani telesa.
• Težave s govorom in razumevanjem: motnje govora, težave z izražanjem ali razumevanjem.
• Spremembe vida ali sluha: zamegljen vid, podvojena slika, izguba sluha.
• Kognitivne težave: težave s spominom, koncentracijo, reševanjem problemov.
• Čustvene in vedenjske spremembe: razdražljivost, depresija, impulzivno vedenje.
• Napadi (epileptični napadi) ali glavoboli.

Kako poteka diagnostika

• Klinični pregled: zdravnik oceni zavest, osnovne živčne funkcije in simptome.
• Slike možganov: CT ali MRI prikazujeta poškodbe, krvavitve, tumorje ali možganski edem.
• Nevropsihološki testi: ocenjujejo spomin, pozornost in druge miselne sposobnosti.
• Rutinski in specialni testi: krvne preiskave, EEG za zaznavo napadov ali lomografija žil (angiografija), če se sumi na motnjo prekrvitve.

Zdravljenje in rehabilitacija

Zdravljenje je odvisno od vzroka in resnosti poškodbe. Možnosti vključujejo:

• Nujna oskrba: stabilizacija dihanja in krvnega obtoka, zaustavitev krvavitev, zmanjševanje pritiska v lobanji.
• Kirurški posegi: odstranitev krvnega strdka, zmanjšanje pritiska ali odstranitev tumorja.
• Farmakološko zdravljenje: zdravila za nadzor napadov, zmanjšanje otekline ali zdravljenje osnovne bolezni.
• Rehabilitacija: fizioterapija, delovna terapija, govorovna terapija in psihološka podpora so ključni za okrevanje funkcij.

Prognoza in okrevanje

Okrevanje je zelo različno. Nekateri ljudje se po blagi poškodbi popolnoma obnovijo, pri hudih poškodbah pa so lahko posledice trajne. Pomembni dejavniki so starost, splošno zdravstveno stanje, pravočasnost zdravljenja in kakovost rehabilitacije.

Preprečevanje in priporočila

• Uporaba varnostnih pasov, čelad in ustreznih varnostnih ukrepov pri športu ter delu na višini.
• Hitro ukrepanje pri simptomih možganske kapi ali hujših glavobolih ter iskanje nujne medicinske pomoči po močnem udarcu v glavo.
• Preprečevanje padcev pri starejših (prilagoditve doma, redna vadba za moč in ravnotežje).

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Takoj poiščite nujno pomoč, če ima oseba po udarcu v glavo ali nenadnih spremembah v počutju naslednje znake: izguba zavesti, huda glavobol, slabost ali bruhanje, zmedenost, šibkost ali omrtvelost na eni strani telesa, težave z govorom ali vidom ali napadi. Če imate dalj časa prisotne kognitivne ali vedenjske spremembe, se posvetujte z zdravnikom ali nevrologom.

Če želite več informacij o možganih, poškodbah ali drugih povezanih temah, se posvetujte s svojo zdravstveno ekipo ali poiščite zanesljive vire na področju nevrologije.

Vrste možganskih poškodb

Prirojene poškodbe možganov

Prirojene možganske poškodbe nastanejo zaradi poškodbe možganov ploda med nosečnostjo.

Plod lahko na primer dobi prirojeno poškodbo možganov, če:

• mati med nosečnostjo pije alkohol (to lahko povzroči fetalni alkoholni sindrom).
• mati med nosečnostjo jemlje prepovedane droge ali zdravila, ki so strupena za plod.
• mati ima med nosečnostjo okužbo, kot so rdečke, norice ali toksoplazmoza.

Travmatske poškodbe možganov

Travmatske poškodbe možganov (TBI) so posledica fizične poškodbe možganov. Do njih lahko pride, ko glava nenadoma trči v zelo močan predmet, na primer v prometni nesreči. Do njih lahko pride tudi, ko nekaj - na primer krogla ali nož - prodre skozi glavo v možgane.

Travmatična poškodba možganov je eden najpogostejših vzrokov invalidnosti povsod po svetu. Pogostejša je v državah v razvoju. Po vsem svetu je vsako leto zaradi TBI prizadetih približno 10 milijonov ljudi.

Strokovnjaki ocenjujejo, da so^p. 341 najpogostejši vzroki za TBI na svetu:

• poškodbe v cestnem prometu (povzročijo približno 60 % vseh TBI).
• Padci (približno 20-30 %)
• Nasilje (10 %)
• poškodbe pri delu ali športu (10 %)

V nekaterih delih sveta sta vojna in nasilje veliko pogostejša vzroka za TBI. V preteklosti so bili med njimi Podsaharska Afrika, Latinska Amerika in Bližnji vzhod. ^{pp. 344–345}

Travmatična poškodba možganov je ena najpogostejših vrst poškodb pri vojakih, ki služijo v Iraku in Afganistanu. Ministrstvo za obrambo Združenih držav navaja, da je 22 % vseh poškodb v teh vojnah travmatičnih poškodb možganov.

Nekatere možganske poškodbe so blage in se lahko sčasoma izboljšajo, na primer pretres možganov. Druge so resnejše, zlasti če povzročijo krvavitev ali otekanje možganov.

Druge poškodbe možganov

Druga pomembna vrsta poškodbe možganov je hipoksična poškodba možganov. Do nje pride, kadar možgani ne dobijo dovolj kisika. To se lahko zgodi iz več razlogov, kot so:

• Srčni zastoj
• Utopitev
• Udar
• Šok

Možgane lahko poškodujejo tudi številne druge stvari. Nekateri primeri so:

• okužbe, kot sta encefalitis in meningitis
• Napadi
• Rak na možganih
• Uporaba prepovedanih drog ali alkohola
• strupi, kot je svinec.

Do travmatske poškodbe možganov lahko pride, ko se oseba udari z glavo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je poškodba možganov?

V: Kako lahko pride do poškodbe možganov?

V: Kaj so prirojene poškodbe možganov?

V: Kaj so travmatske poškodbe možganov?

V: Ali so vse možganske poškodbe enake?

V: Kateri so simptomi poškodbe možganov?

V: Ali se lahko poškodbe možganov izboljšajo?

Išči po črki