Zaseg se lahko nanaša tudi na dejanje odvzema premoženja, za ta pomen glej Zaseg (pravo)

Do napada pride, ko se živci v možganih nenavadno obnašajo. Živci pošiljajo informacije, deloma z električnimi signali. Običajno živci v možganih (imenovani nevroni) ne delujejo istočasno. Med napadom se skupine živcev začnejo prehitro sprožati skupaj. To povzroči, da je v možganih preveč neorganizirane električne aktivnosti.

Večina ljudi misli, da se oseba z napadom trese in drgne. Nekateri se tako tudi počutijo, vendar obstajajo tudi druge vrste napadov.

Kaj je epileptični napad (zaseg)?

Epileptični napad je začasen pojav nenormalne električne aktivnosti v možganih, ki povzroči spremembe vedenja, občutkov, zavesti ali gibalnih sposobnosti. Napadi so lahko kratki (sekunde) ali daljši (minute). Če pride do ponavljajočih se napadov ali do trajne nagnjenosti k njim, lahko zdravnik postavi diagnozo epilepsije. Pomembno je vedeti, da en sam napad še ne pomeni nujno, da ima oseba epilepsijo — napadi so lahko tudi provokirani s strani različnih vzrokov.

Vzroki

  • Genetski dejavniki: nekateri tipi epilepsije imajo dedno nagnjenost.
  • Strukturne spremembe v možganih: poškodbe zaradi travme, možganskih tumorjev, možganskih krvavitev ali prirojenih nepravilnosti.
  • Infekcije in vnetja: encefalitis, meningitis ali druge okužbe centralnega živčnega sistema.
  • Metabolične motnje in zastrupitve: hude motnje elektrolitov, hipoglikemija, zastrupitve z alkoholom ali zdravili.
  • Vročinska konvulzije: pri majhnih otrocih lahko visoka vročina sproži napad.
  • Odtegnitveni sindromi: predvsem od alkohola ali nekaterih zdravil.
  • Neznani vzroki: pri številnih bolnikih vzrok ostane nepojasnjen.

Vrste napadov

Napadi se delijo v dve glavni skupini: žariščni (fokalni) in generalizirani. Nekateri napadi se lahko začnejo žariščeno in nato generalizirajo.

  • Žariščni napadi (fokalni):
    • Fokalni z ohranjeno zavestjo (prej imenovani enostavni žariščni) — oseba ostane zavestna, lahko ima nenavadne občutke ali nenadzorovane gibe ene strani telesa.
    • Fokalni z motnjo zavesti (prej složno kompleksni) — sprememba oz. izguba zavesti, avtomatizmi (npr. nerazumljivi gibi, brnenje ust).
  • Generalizirani napadi:
    • Absancen napad — kratek izpad zavesti (sekunde), pogosto pri otrocih, brez izrazitega tresenja.
    • Tonično-kloničen napad (grand mal) — izguba zavesti, otrdelost telesa (tonična faza) in nato ritmično tresenje (klonična faza).
    • Mioklonični napadi — kratki sunki mišic.
    • Atonični napadi — nenaden izpad mišičnega tonusa (oseba pade).

Znaki in simptomi

  • Sprememba zavedanja (izguba ali zmedenost)
  • Neprostovoljni gibi ali tresenje
  • Nenavadni občutki (vonji, okusi, občutki v želodcu)
  • Izpad spomina ali zmedenost po napadu (postiktalno stanje)
  • Začasna paraliza ali slabost določene okončine po fokalnem napadu (tako imenovani Toddov paréza)

Diagnoza

Za postavitev diagnoze zdravnik navadno opravi:

  • Klinični razgovor in anamneza: opis napadov, sprožilci, družinska anamneza.
  • Elektroencefalogram (EEG): beleženje električne aktivnosti možganov, pomembno za identificiranje vrste napadov.
  • Nevroimaging (MRI ali CT): za iskanje strukturnih vzrokov.
  • Laboratorijske preiskave: preverjanje elektrolitov, glukoze, ledvične in jetrne funkcije, morebitnih toksinov ali okužb.

Zdravljenje

Glavne možnosti zdravljenja vključujejo:

  • Protiepileptična zdravila (antiepileptiki): zmanjšajo verjetnost ponavljanja napadov. Izbira zdravila je odvisna od vrste napadov in posameznika.
  • Kirurški poseg: pri bolnikih z zdravljenoresistentno epilepsijo in jasno lokalizirano žariščno območje se lahko razmisli o operaciji.
  • Neuromodulacija: stimulacija vagusnega živca (VNS) ali druge metode za obvladovanje napadov.
  • Dietne terapije: ketogena dieta pri nekaterih otrocih zmanjšuje napade.
  • Obvladovanje sprožilcev in življenjski nasveti: dovolj spanja, izogibanje prekomernemu alkoholu, redno jemanje zdravil.

Prva pomoč ob napadu

  • Ostanite mirni in ocenite situacijo.
  • Postavite osebo na bok (recovery position), da preprečite zadušitev s slino ali bruhanjem.
  • Odstranite nevarne predmete v bližini.
  • Ne poskušajte siliti ničesar v usta osebe in ne omejujte gibanja med močnim tresenjem.
  • Zaščitite glavo z mehkim predmetom (pokrivalo, blazinica).
  • Po koncu napada ostanite z osebo, dokler ni popolnoma budna in orientirana.

Kdaj poklicati nujno pomoč (v Sloveniji 112)

  • Napad traja več kot 5 minut ali se napadi ponavljajo brez obnove zavesti med njimi (status epilepticus).
  • Prvi napad v življenju.
  • Napad po poškodbi glave ali med nosečnostjo.
  • Oseba težko diha, krvavi ali je v resnem stanju.
  • Če se stanje po napadu ne izboljša ali oseba ne pride k sebi.

V nujnem primeru pokličite 112.

Živeti z napadi

Mnogim ljudem z epilepsijo je mogoče napade dobro nadzorovati s pravilno terapijo. Pomembno je sodelovanje z neurologom, dosledno jemanje zdravil, izogibanje znanim sprožilcem ter informiranje družine in sodelavcev o tem, kako pomagati ob napadu. Obstajajo tudi omejitve, na primer pri vožnji avtomobila, zato je treba upoštevati lokalne predpise in zdravnikove napotke.

Opomba: Če imate ali opazite napade, se posvetujte z zdravnikom ali nevrologom za natančno diagnozo in individualiziran načrt zdravljenja.