Zaseg (epileptični napad) – definicija, vzroki in vrste
Zaseg se lahko nanaša tudi na dejanje odvzema premoženja, za ta pomen glej Zaseg (pravo)
Do napada pride, ko se živci v možganih nenavadno obnašajo. Živci pošiljajo informacije, deloma z električnimi signali. Običajno živci v možganih (imenovani nevroni) ne delujejo istočasno. Med napadom se skupine živcev začnejo prehitro sprožati skupaj. To povzroči, da je v možganih preveč neorganizirane električne aktivnosti.
Večina ljudi misli, da se oseba z napadom trese in drgne. Nekateri se tako tudi počutijo, vendar obstajajo tudi druge vrste napadov.
Kaj je epileptični napad (zaseg)?
Epileptični napad je začasen pojav nenormalne električne aktivnosti v možganih, ki povzroči spremembe vedenja, občutkov, zavesti ali gibalnih sposobnosti. Napadi so lahko kratki (sekunde) ali daljši (minute). Če pride do ponavljajočih se napadov ali do trajne nagnjenosti k njim, lahko zdravnik postavi diagnozo epilepsije. Pomembno je vedeti, da en sam napad še ne pomeni nujno, da ima oseba epilepsijo — napadi so lahko tudi provokirani s strani različnih vzrokov.
Vzroki
- Genetski dejavniki: nekateri tipi epilepsije imajo dedno nagnjenost.
- Strukturne spremembe v možganih: poškodbe zaradi travme, možganskih tumorjev, možganskih krvavitev ali prirojenih nepravilnosti.
- Infekcije in vnetja: encefalitis, meningitis ali druge okužbe centralnega živčnega sistema.
- Metabolične motnje in zastrupitve: hude motnje elektrolitov, hipoglikemija, zastrupitve z alkoholom ali zdravili.
- Vročinska konvulzije: pri majhnih otrocih lahko visoka vročina sproži napad.
- Odtegnitveni sindromi: predvsem od alkohola ali nekaterih zdravil.
- Neznani vzroki: pri številnih bolnikih vzrok ostane nepojasnjen.
Vrste napadov
Napadi se delijo v dve glavni skupini: žariščni (fokalni) in generalizirani. Nekateri napadi se lahko začnejo žariščeno in nato generalizirajo.
- Žariščni napadi (fokalni):
- Fokalni z ohranjeno zavestjo (prej imenovani enostavni žariščni) — oseba ostane zavestna, lahko ima nenavadne občutke ali nenadzorovane gibe ene strani telesa.
- Fokalni z motnjo zavesti (prej složno kompleksni) — sprememba oz. izguba zavesti, avtomatizmi (npr. nerazumljivi gibi, brnenje ust).
- Generalizirani napadi:
- Absancen napad — kratek izpad zavesti (sekunde), pogosto pri otrocih, brez izrazitega tresenja.
- Tonično-kloničen napad (grand mal) — izguba zavesti, otrdelost telesa (tonična faza) in nato ritmično tresenje (klonična faza).
- Mioklonični napadi — kratki sunki mišic.
- Atonični napadi — nenaden izpad mišičnega tonusa (oseba pade).
Znaki in simptomi
- Sprememba zavedanja (izguba ali zmedenost)
- Neprostovoljni gibi ali tresenje
- Nenavadni občutki (vonji, okusi, občutki v želodcu)
- Izpad spomina ali zmedenost po napadu (postiktalno stanje)
- Začasna paraliza ali slabost določene okončine po fokalnem napadu (tako imenovani Toddov paréza)
Diagnoza
Za postavitev diagnoze zdravnik navadno opravi:
- Klinični razgovor in anamneza: opis napadov, sprožilci, družinska anamneza.
- Elektroencefalogram (EEG): beleženje električne aktivnosti možganov, pomembno za identificiranje vrste napadov.
- Nevroimaging (MRI ali CT): za iskanje strukturnih vzrokov.
- Laboratorijske preiskave: preverjanje elektrolitov, glukoze, ledvične in jetrne funkcije, morebitnih toksinov ali okužb.
Zdravljenje
Glavne možnosti zdravljenja vključujejo:
- Protiepileptična zdravila (antiepileptiki): zmanjšajo verjetnost ponavljanja napadov. Izbira zdravila je odvisna od vrste napadov in posameznika.
- Kirurški poseg: pri bolnikih z zdravljenoresistentno epilepsijo in jasno lokalizirano žariščno območje se lahko razmisli o operaciji.
- Neuromodulacija: stimulacija vagusnega živca (VNS) ali druge metode za obvladovanje napadov.
- Dietne terapije: ketogena dieta pri nekaterih otrocih zmanjšuje napade.
- Obvladovanje sprožilcev in življenjski nasveti: dovolj spanja, izogibanje prekomernemu alkoholu, redno jemanje zdravil.
Prva pomoč ob napadu
- Ostanite mirni in ocenite situacijo.
- Postavite osebo na bok (recovery position), da preprečite zadušitev s slino ali bruhanjem.
- Odstranite nevarne predmete v bližini.
- Ne poskušajte siliti ničesar v usta osebe in ne omejujte gibanja med močnim tresenjem.
- Zaščitite glavo z mehkim predmetom (pokrivalo, blazinica).
- Po koncu napada ostanite z osebo, dokler ni popolnoma budna in orientirana.
Kdaj poklicati nujno pomoč (v Sloveniji 112)
- Napad traja več kot 5 minut ali se napadi ponavljajo brez obnove zavesti med njimi (status epilepticus).
- Prvi napad v življenju.
- Napad po poškodbi glave ali med nosečnostjo.
- Oseba težko diha, krvavi ali je v resnem stanju.
- Če se stanje po napadu ne izboljša ali oseba ne pride k sebi.
V nujnem primeru pokličite 112.
Živeti z napadi
Mnogim ljudem z epilepsijo je mogoče napade dobro nadzorovati s pravilno terapijo. Pomembno je sodelovanje z neurologom, dosledno jemanje zdravil, izogibanje znanim sprožilcem ter informiranje družine in sodelavcev o tem, kako pomagati ob napadu. Obstajajo tudi omejitve, na primer pri vožnji avtomobila, zato je treba upoštevati lokalne predpise in zdravnikove napotke.
Opomba: Če imate ali opazite napade, se posvetujte z zdravnikom ali nevrologom za natančno diagnozo in individualiziran načrt zdravljenja.
Predvajanje medijev Videoposnetek epileptičnega napada
oseba, ki si je med napadom ugriznila konico jezika.
Vrste napadov
Obstaja veliko različnih vrst napadov. Poimenovani so po tem, na kateri del možganov vplivajo in kaj se dogaja z osebo, ko ima to vrsto napada.
Delni napadi
Pri delnih napadih je v napad vključen le majhen del možganov. Te napade lahko natančneje imenujemo:
- Enostavno delno: Oseba je ves čas napada budna. Lahko se trzne (zlasti v enem delu telesa), ima vrtoglavico ali čuti vonj in okus po stvareh, ki jih ni.
- Kompleks je delni: Oseba med napadom "izpade" in se lahko zdi zmedena, doživlja deja vu, se smeji, čuti strah, vidi stvari, ki jih ni, ali vonja nekaj slabega. Oseba lahko tudi nekaj počne znova in znova, na primer zapenja in ponovno zapenja gumb na srajci.
Generalizirani napadi
Pri generaliziranih napadih je v napad vključen večji del možganov. Pogosto so prizadeti deli obeh hemisfer (polovic možganov). Te napade lahko natančneje poimenujemo:
- Tonično-klonični - Oseba omedli in začne imeti nehotene trzajoče gibe. Lahko se ugrizne v jezik, kriči, se slinijo, urinirajo ali iztrebljajo. Tovrstnim napadom pogosto sledi avra ali nenavaden občutek, ki ga ima oseba, čeprav ga nimajo vsi ljudje, ki imajo te napade. Tonično-klonični napadi lahko trajajo do 20 minut.
- Odsotnost - Ljudje z odsotnostnimi napadi so pogosto videti, kot da so se samo "razmaknili". Ne padejo na tla in se ne drgnejo, vendar se zdi, da ne slišijo ali opazijo ničesar okoli sebe. Drugi ljudje morda sploh ne bodo opazili, da ima oseba napad. Oseba lahko preprosto zastane na mestu in po koncu napada nadaljuje tam, kjer je prenehala. Oseba, ki je doživela napad, se ga po njem običajno ne spomni. Ta vrsta napada traja le do 10 sekund.
- Mioklonični - Mioklonični sunek je nenadno trzajoče gibanje, običajno na obeh straneh telesa. Ta vrsta napada je najpogostejša pri otrocih, mlajših od 5 let. Mioklonični napadi so vidni tudi pri odraslih, pri katerih se mioklonični trzljaji ponavadi pojavijo, ko zaspijo ali že spijo. Otroci imajo lahko te mioklonične trzljaje tudi med budnostjo.
Epileptični status: Zdravstvena nujnost
Epileptični status je nujna medicinska pomoč. Oseba je "v statusu", kadar:
- imajo napad, ki traja več kot pet minut; ALI
- Imajo več napadov, med katerimi si ne opomorejo.
Epileptični status je nujna medicinska pomoč, ker možgani med dolgim napadom ne dobijo dovolj kisika. To lahko povzroči poškodbe možganov ali smrt.
Kaj povzroča napade?
Nekatere vrste napadov kažejo na motnjo, imenovano epilepsija, pri kateri živci ne delujejo, kot bi morali. V možgane prenašajo napačna sporočila, zato se oseba nenadzorovano giblje ali vidi, sliši, vonja, čuti ali okuša stvari, ki jih ni. Da bi to preprečili, lahko jemljete zdravila.
Poleg epilepsije lahko epileptične napade povzročijo tudi številne druge stvari.
Bolezni
Bolezni, ki lahko povzročijo napade, so:
- okužbe v možganih, kot sta meningitis (okužba možganske sluznice) ali encefalitis.
- Vročina
- Ta običajno povzroča napade le pri otrocih, starih od 3 mesecev do 6 let. Napadi, ki jih povzroči vročina, se imenujejo febrilni napadi. Otroci iz njih običajno prerastejo. Vendar lahko odrasli dobijo napad zaradi zelo visoke vročine.
- Možganski tumor
- Zelo visok krvni tlak
- Udar
- Zelo nizka raven sladkorja v krvi (hipoglikemija)
Droge in alkohol
Droge in alkohol lahko povzročijo napade:
- določene vrste zdravil ali drog ali odtegnitev zdravil (nenadno prenehanje jemanja zdravila ali droge).
- To vključuje nenadno opustitev jemanja zdravil proti napadom (zdravila, ki naj bi preprečevala napade).
- Pitje prevelikih količin alkohola
- Preveliko odmerjanje poživil, kot sta metamfetamin ali kokain.
- odtegnitev alkohola (ko oseba, ki običajno veliko pije, nenadoma preneha piti).
- V najhujših primerih lahko povzroči nujno medicinsko pomoč, imenovano delirium tremens, ki lahko povzroči epileptični status.
Drugi vzroki
Napade lahko povzročijo tudi naslednje stvari:
- poškodbe glave ali možganov
- Vse, zaradi česar možgani ne dobijo dovolj kisika, na primer utopitev, zadušitev, zelo hud napad astme, zastoj srca ali vdihavanje dima (vdihavanje prevelike količine dima iz ognja).
- vročinski udar (nujna medicinska pomoč, ki se zgodi, ko se telo in možgani močno segrejejo).
Sorodne strani
- Epilepsija, bolezen, ki pogosto povzroča napade.
- Epileptični status
- Benigni neonatalni napadi (vzrok za napade pri dojenčkih)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je napad?
O: Napad je nenadzorovano tresenje telesnih mišic, ki ga povzročajo hitre in ponavljajoče se kontrakcije in relaksacije. Do njega pride, ko živci v možganih pošljejo preveč neorganizirane električne aktivnosti.
V: Ali so krči vedno povezani z epileptičnimi napadi?
O: Ne, vsi epileptični napadi ne povzročijo konvulzij in vse konvulzije niso posledica epileptičnih napadov.
V: Kako živci običajno pošiljajo informacije?
O: Živci običajno pošiljajo informacije z električnimi signali.
V: Kaj povzroči epileptični napad?
O: Napad nastane, ko skupine živcev začnejo prehitro delovati skupaj, kar povzroči preveč neorganizirane električne aktivnosti v možganih.
V: Ali obstajajo različne vrste napadov?
O: Da, nekateri ljudje se med napadom tresejo in trzajo, pri drugih pa se lahko pojavijo različne vrste napadov.
V: Ali ima beseda "napad" še kakšen drug pomen?
O: Da, lahko se nanaša tudi na dejanje odvzema premoženja - za ta pomen glejte Zaseg (pravo).
