Astma: simptomi, vzroki, zdravljenje in preprečevanje

Natančen vzrok astme še ni znan. Domnevajo, da je vzrok za nastanek astme lahko več različnih razlogov:

Genetika: Ko se v genih posameznika zgodijo spremembe (imenovane mutacije), se te spremembe prenesejo na otroke. Eden ali oba starša imata lahko te spremembe ali mutacije v svojih genih, nekateri ali vsi njuni otroci pa se lahko rodijo z njimi, kar pomeni, da so jih podedovali. Te mutacije, ko se enkrat pojavijo, se v družini prenašajo iz generacije v generacijo in so trajne mutacije, spremenijo gen v DNK. Zaradi teh sprememb je lahko večja verjetnost, da bo oseba zbolela za določenimi boleznimi, kot je astma. Pri nekaterih boleznih je to lahko le ena sprememba v enem genu, zaradi katere lahko oseba zboli za to boleznijo, pri astmi pa so to lahko spremembe v več različnih genih, zaradi katerih je verjetnost, da oseba zboli za astmo, večja.

Epigenetične spremembe ali modifikacije povzročajo različne vrste sprememb, ki vplivajo na delovanje ali "izražanje" genov osebe na tri različne načine (imenovane epigenetski mehanizmi), vendar ne spreminjajo gena v DNK. Te epigenetske spremembe so lahko podedovane ali pa se zgodijo v maternici, ko je otrok še v materi. Lahko se zgodijo tudi v otroštvu zaradi različnih razlogov, kot so okužba dihal, izpostavljenost kemikalijam ali zdravilom, prehrana itd. Te spremembe se lahko prenašajo iz generacije v generacijo, vendar niso trajne in se lahko prenašajo le eno ali dve generaciji. Čeprav epigenetske spremembe vplivajo na delovanje genov osebe, ne spremenijo genov osebe za stalno. Menijo, da lahko epigenetske spremembe tudi povečajo verjetnost, da bo oseba zbolela za nekaterimi boleznimi, kot je astma.

Okoljski dejavniki so stvari, ki vplivajo na osebo in so lahko zdravi ali nezdravi. Nezdravi okoljski dejavniki so stvari, kot so življenje na območju, kjer je zrak zelo onesnažen, ali življenje nekje, kjer je v hiši veliko hroščev, ali bivanje v bližini cigaretnega dima.

Če ima oseba, ki ima genetske ali epigenetske spremembe v genih, zaradi katerih ima večjo možnost, da zboli za astmo (genetska nagnjenost), v svojem življenju tudi nezdrave okoljske dejavnike, kot je življenje v stanovanju z veliko pršicami, je večja verjetnost, da bo zbolela za astmo.

Atopija

Atopija se pojavi, kadar se spremenijo nekateri geni, s katerimi se oseba rodi (genetsko dedovanje). Zaradi teh genetskih sprememb telo proizvaja več imunoglobulina E (IgE), vrste protiteles. Prav tako so bolj občutljivi na stvari, kot so kemikalije, dim in prah (okoljski antigeni). Ta preobčutljivost pomeni, da so bolj občutljivi ali alergični na stvari v okolju kot ljudje, ki nimajo teh sprememb v genih in niso preobčutljivi ali alergični.

Zaradi preobčutljivosti se telo odziva na določene načine. Običajno se pri atopikih razvije alergijski rinitis, ki prizadene nosne prehode za nosom, pogosteje pa zbolijo tudi za atopijskim dermatitisom, ki povzroča kožne izpuščaje, in atopijsko astmo. Do 40 % ljudi z alergijskim rinitisom ima tudi astmo. Te tri zdravstvene težave, alergijski rinitis, atopijski dermatitis in atopijska astma, se imenujejo atopijska triada (triada je, če je nekaj trikrat več). Ljudje z atopijo imajo lahko tudi druge zdravstvene težave, vključno z alergijami na hrano in zdravila, preobčutljivostjo na žuželke, koprivnico (urtikarijo), Quinckejevim edemom (angioedemom) in kontaktnim dermatitisom.

Če ima oseba enega od staršev atopika, ima možnost, da bo tudi sama atopična. Če imata dva starša atopika, je verjetnost za atopijo še večja.

Paracetamol in astma

Obstajajo študije, ki kažejo povezavo med paracetamolom (Tylenol) in astmo. Tako je na primer analiza podatkov, zbranih v zelo obsežni študiji, imenovani Mednarodna študija astme in alergij v otroštvu ali na kratko "študija Isaac", iz leta 2008 pokazala, da je bilo pri otrocih, ki so v prvem letu življenja zaradi vročine jemali paracetamol, 50 % večje tveganje, da bodo pozneje zboleli za astmo. Več paracetamola kot so otroci vzeli, večje je bilo tveganje, da bodo zboleli za astmo. Pri otrocih, ki so ga jemali enkrat na mesec, se je tveganje za astmo povečalo za trikrat. Povečanje stopnje astme v več državah je bilo povezano z večjo prodajo zdravil, ki so vsebovala paracetamol. Pred tem je Ameriški kolegij zdravnikov poročal o povezavi med neatopično astmo in uporabo paracetamola na podlagi rezultatov Tretje nacionalne raziskave o zdravju in prehrani (The Third National Health and Nutrition Examination Survey). Vsi zdravniki niso prepričani o povezavi med paracetamolom in astmo.

"Otroci z astmo ali z nevarnostjo za astmo se morajo izogibati uporabi paracetamola." (McBride JT, 2011).

Atopična astma

Atopična astma je najpogostejša oblika astme.

Astma, pogojena s kašljem

Astma s kašljem je vrsta astme, pri kateri je kašelj glavni in včasih edini znak. Astma z različico kašlja običajno ne povzroča piskanja ali zadihanosti in povzroča suh, praskajoč, večinoma neproduktiven kašelj (to pomeni, da se izkašljuje malo ali nič gnojnice). Pri približno 30 % ljudi, ki imajo astmo z različico kašlja, se razvije tipična astma.

Z delom povezana astma

Z delom povezana astma so vrste astme, ki jih povzročajo ali poslabšajo dražljaji v okolju na delovnem mestu. Delovna mesta, ki lahko povzročijo z delom povezano astmo, so običajno tista, kjer je veliko dima ali se uporabljajo kemikalije. Obstajajo različne vrste astme, povezane z delom (WRA):

1. Poklicna astma z latenco: pri tej vrsti astme se znaki in simptomi astme pojavijo po določenem času (latenca) po izpostavljenosti okoljskim dražljajem. npr.: John začne delati v tovarni, kjer se uporabljajo kemikalije, prvi teden januarja. Konec marca se pri njem začnejo pojavljati znaki in simptomi astme. Časovno obdobje od začetka dela januarja do pojava znakov in simptomov astme marca je obdobje latence.

2. Dozdevno povzročena astma (IIA) je poklicna astma brez latence: to je vrsta astme, pri kateri se znaki in simptomi astme lahko pojavijo takoj (brez latence) po izpostavljenosti okoljskim dražljajem. npr. Frank začne novo službo kot hišnik, kjer za čiščenje uporablja amoniak. Po odprtju steklenice z amoniakom in vdihavanju hlapov začne Frank težko dihati, stisne se mu prsni koš in razvijejo se drugi znaki in simptomi astme.

3. Sindrom reaktivne disfunkcije dihal (RADS):

4. Astma, ki se poslabša zaradi dela: kadar oseba že ima astmo in jo sprožilci iz okolja na delovnem mestu še poslabšajo.

Astma, ki jo povzroča vadba

Astma, povzročena s telesno vadbo (EIA) - imenovana tudi bronhospazem, povzročen s telesno vadbo - je izraz, ki se uporablja za opis primerov astme, pri katerih je telesna vadba glavni in pogosto edini sprožilec astmatičnega napada. Če ima oseba že eno od oblik astme ali je atopik, je večja možnost, da bo zbolela za EIA.

Nočna astma

Nočna astma: izraz, ki se uporablja za opis primerov astme, ki se poslabšajo ponoči (nočna astma).

Predmenstrualna astma (PMA): kadar se simptomi astme poslabšajo v predmenstrualnem obdobju. To stanje lahko prizadene do 40 % žensk, ki trpijo za astmo. Za postavitev diagnoze PMA je potrebna podrobna anamneza o času menstrualnih ciklusov skupaj s simptomi astme, ki se pojavljajo, in največjo hitrostjo pretoka zraka v izdihu (PMA lahko povzroči znižanje PEF v predmenstrualnem obdobju). Pri postavljanju diagnoze je koristno voditi dnevnik simptomov in hitrosti največjega ekspiratornega pretoka (PEF).

Status asthmaticus

Status asthmaticus je huda oblika astme, pri kateri se astmatični napad sčasoma poslabša, zdravila, ki se običajno uporabljajo za zdravljenje astme, pa ne delujejo. Status asthmaticus je lahko usoden.

Znaki in simptomi v medicini pomenijo, kako zdravstveno stanje vpliva na telo posameznika. Včasih so lahko znaki in simptomi astme blagi, kar osebe ne moti preveč. Včasih so lahko hudi, zaradi česar se oseba počuti zelo slabo.

Vsaka oseba z astmo nima ves čas vseh znakov in simptomov astme. Oseba ima lahko med enim napadom astme nekatere znake in simptome, med drugim napadom astme pa ima drugačne simptome. Nekatere osebe z astmo imajo lahko med napadi astme dolga obdobja, ko ne kažejo nobenih znakov in nimajo nobenih simptomov astme, medtem ko imajo druge osebe lahko vsak dan nekatere ali vse znake in simptome, ki se med napadom astme stopnjujejo. Odvisno je tudi od tega, kakšno vrsto astme ima oseba in ali gre za blago, zmerno ali hudo obliko astme.

Nekateri ljudje z astmo imajo znake in simptome le v določenih obdobjih, na primer tisti z astmo, ki jo povzroča vadba, pri katerih vadba sproži simptome. Pri nekaterih se znaki in simptomi astme lahko sprožijo ali poslabšajo (zaostrijo) ob virusnih okužbah dihal, ki jih pogosto povzročajo človeški rinovirusi.

Zgodnji opozorilni znaki astmatičnega napada so fizične spremembe v zdravju, ki se pri osebi z astmo pojavijo pred napadom. S poznavanjem zgodnjih opozorilnih znakov lahko oseba sprejme ukrepe, s katerimi se izogne astmatičnemu napadu, če pa ga že doživi, prepreči, da bi se ta poslabšal.

Zgodnji opozorilni znaki

Zgodnji opozorilni znaki astme lahko vključujejo:

• Veliko kašlja, zlasti ponoči
• Zlahka izgubite sapo
• Zadihanost: takrat oseba ne more globoko vdihniti, kar pomeni, da ne more v celoti napolniti pljuč z zrakom. Morda lahko naredi le kratke, plitve vdihe, s katerimi pljuča ne napolni z zrakom. Pri zadihanosti se lahko pojavi tudi tiščanje v prsih.
• lahka utrujenost med vadbo in občutek šibkosti ter piskanje ali kašelj po vadbi
• Občutek simptomov prehlada ali alergije, kot so kihanje, izcedek iz nosu ali zamašen nos, kašelj, boleče grlo in glavobol.

Sprožilni dejavnik ali na kratko sprožilec je nekaj, kar povzroči, da se pri osebi, ki že ima bolezensko stanje, začnejo pojavljati znaki in simptomi bolezni. Pogosti sprožilci astme so:

• Tobačni dim: ni nujno, da oseba sama kadi, pasivni dim pa lahko sproži astmatični napad. Pasivno kajenje je dim s konca goreče cigarete, cigare ali pipe, ki jo kadi nekdo drug, ali dim, ki ga vdihne (izdihne).
• Domače živali: živali izločajo kemikalije, imenovane proteini, ki so alergeni; ljudje so lahko nanje alergični. Ti alergeni lahko delujejo kot dražljaji in poslabšajo astmo ter sprožijo astmatični napad. Beljakovine so v dlakah hišnih ljubljenčkov, ki so odmrli kosmiči kože, ki jih živali (in ljudje) izločajo. So tudi v njihovem urinu, iztrebkih, slini in sebumu, ki ga proizvajajo žleze v koži, imenovane lojnice. Zaradi sebuma so lasje in koža mastni. Ko se prhljaj, urin, blato, slina in sebum posušijo, se njihovi proteini lahko prenašajo po zraku in se vdihavajo. Nekatere vrste hišnih živali, na katere so ljudje lahko alergični, so psi, mačke, piškurji, hrčki, morski prašički in hišne ptice.
• Hrošči: različne vrste hroščev, ki jih lahko najdemo v stanovanjih, lahko sprožijo napade astme. Simptome astme lahko sprožijo na enak način kot hišni ljubljenčki; beljakovine, ki jih oddajajo, so alergeni in se prenašajo po zraku. Med najpogostejšimi žuželkami, ki lahko sprožijo astmo, so pršice za prah, ščurki ter bolhe in klopi. Številne druge vrste, ki se lahko naselijo v domu, so lahko vir alergenov, kot so faraonske mravlje.
• Spore gliv (plesni): glive se razmnožujejo s sproščanjem spor v zrak; če spore pristanejo na primernem mestu za rast, nastane nova gliva. Vdihavanje teh spor lahko sproži astmo. Ena najpogostejših vrst spor glivic, ki jih najdemo v zunanjem in zunanjem okolju, je iz skupine (rodu), znane kot aspergillus.
• Močna čustva, kot so jeza, stres in celo smeh, lahko poslabšajo simptome astme.
• Zrak na prostem je lahko onesnažen iz številnih virov, kot so hlapi avtomobilov in tovornjakov na območjih z gostim prometom ter kemikalije v zraku v bližini tovarn in rafinerij.
• Vreme: vremenske spremembe lahko sprožijo napad astme. Spremembe temperature zraka lahko sprožijo napad, ne le hladen zrak. Če se oseba iz mrzlega zunanjega okolja vrne v toplo hišo, lahko nenadna sprememba povzroči bronkospazem. Svojo vlogo imajo tudi nenadne spremembe vlažnosti zraka.

Najboljši način za spopadanje s sprožilci astme je, da se naučite, kateri so, in se jim po možnosti izognete, če pa se jim ne morete popolnoma izogniti, prilagodite svoje vedenje, da bi se z njimi spopadli. Primer: tek na mrzel zimski dan do praga tople hiše in takoj noter; nenadna sprememba temperature lahko povzroči napad, ki bi se mu lahko izognili. Na splošno, zlasti pa pri bolezenskem stanju, kot je astma, se je treba zavedati svojega okolja in tega, kaj je v njem, tako v zaprtih prostorih kot na prostem. Astmo najpogosteje sprožijo alergeni. Velik vir alergenov je preproga. Če jo v celoti zamenjate s talnimi ploščicami, zmanjšate možnost ustvarjanja dobrega okolja za alergene, poleg tega pa je preprosteje čistiti in razkuževati.

O astmatičnem napadu govorimo takrat, ko se po določenem obdobju, ko je oseba imela le nekaj simptomov astme ali pa jih sploh ni imela, astma nenadoma poslabša, običajno zaradi izpostavljenosti enemu ali več sprožilnim dejavnikom. Ob napadu astme tkivo v dihalnih poteh nabrekne zaradi vnetja, s katerim se telo poskuša zaščititi pred škodljivimi snovmi, kot so mikrobi in dražljaji. Ko tkiva nabreknejo, se odprtina (imenovana lumen) v dihalnih poteh zelo zoži.

Gladke mišice (to so tiste mišice v telesu, ki se ne krčijo prostovoljno, na primer mišice na roki) okoli bronhijev in bronhijev se začnejo krčiti, zaradi česar se odprtina v dihalnih poteh še zoži. To imenujemo bronhospazem.

V sluznici dihalnih poti so žleze, imenovane submukozne žleze, nad njimi, bližje odprtini dihalnih poti, pa so celice, imenovane gobletne celice - ker so oblikovane nekako kot goblet, ki je vrsta skodelice. Podsluznične žleze in goblične celice proizvajajo sluz, ki pomaga zaščititi notranjost dihalnih poti. Sluz v dihalnih poteh zdravih pljuč je tanka plast, ki zadržuje dražljaje, kot so prašni delci in cvetni prah, tako da ne poškodujejo dihalnih poti in preprečujejo njihov vstop v zračne mešičke (alveole).

V dihalnih poteh so drobne dlačice, ki se imenujejo trepalnice. Te valovijo sem in tja kot majhni biči in pomagajo potiskati sluz in ujete delce po dihalnih poteh navzgor do žrela. Od tam lahko sluz in ujete delce iz spodnjih dihalnih poti izkašljate (to imenujemo sputum).

Med astmatičnim napadom začnejo podsluznične žleze in goblične celice proizvajati veliko več sluzi kot običajno, sluz pa je tudi gostejša kot običajno. Zaradi tega trepalnice zelo težko opravljajo svoje delo in odvajajo sluz iz dihalnih poti. Tako se zdaj proizvaja preveč sluzi, ki jih trepalnice ne odnesejo dovolj navzgor. Dihalne poti so že tako ozke za pravilno dihanje zaradi otekanja tkiva, ki ga povzroča vnetje, in krčenja, ki ga povzročajo bronhospazmi, zato dodatna sluz še bolj zamaši dihalne poti. Zato je dihanje zelo oteženo. Pri smrtnih napadih astme so lahko dihalne poti tako zožene in/ali zamašene s sluzjo, da zrak sploh ne more priti skozi.

Obstajajo tudi drugi znaki oteženega dihanja, kot je napad astme, ki jih je treba poznati, saj lahko z njihovim poznavanjem ugotovite, ali ima nekdo, ki ne more govoriti, težave z dihanjem. Med osebami, ki morda ne morejo povedati, da imajo težave z dihanjem, so dojenčki in majhni otroci.

Nekateri drugi znaki astme so:

Vračanje mišic prsnega koša in vratu; pri tem se mišice prsnega koša in vratu, ki se običajno med dihanjem ne uporabljajo preveč, začnejo krčiti, saj skušajo vdihniti več zraka. Z retrakcijami poskuša telo dobiti dovolj zraka, ker ima zaradi astmatičnega napada težave z normalnim dihanjem. Zaradi teh retrakcij se koža prsne stene, koža vratu in ali prsna kost (prsnica) med dihanjem premaknejo navznoter. Obstajajo različne vrste retrakcij, ki so odvisne od tega, katere mišice se začnejo krčiti, to pa je odvisno od tega, koliko težav ima oseba z dihanjem med napadom.

Nosna odprtina se med dihanjem razširi bolj, kot je običajno. To je pogosto znak, da ima oseba težave z dihanjem.

Modre ustnice in konice prstov: zaradi kisika, ki je v zraku, ki ga dihamo, je kri rdeče barve. Kri brez kisika je modre barve. Kisik vstopa v telo skozi zračne mešičke (alveole), ki so na koncu dihalnih poti. Med napadom astme telo težko dobi dovolj kisika, ker je težko priti do zadostne količine zraka. Ker manj zraka s kisikom pride do zračnih mešičkov in v kri, je manj rdeče krvi (krvi s kisikom) in več modre krvi (krvi brez kisika). Modra barva ustnic in pod nohti je posledica modre krvi, ki je vidna v majhnih krvnih žilah pod kožo. Čim dlje je telo brez kisika, tem več delov telesa postane modrih. Kadar deli telesa zaradi pomanjkanja kisika postanejo modri, to imenujemo cianoza.

Znojenje: Znojenje lahko opazite zlasti na čelu, vendar koža ni topla, ampak je lahko hladna in mlahava na dotik.

Hitro dihanje (tahipneja); vdih in izdih je veliko hitrejši od običajnega.

Hitro bitje srca: (tahikardija): srce začne utripati veliko hitreje kot običajno.

Diagnoza astme temelji na:

• Zdravstvena anamneza; informacije, kot so znaki in simptomi astme.
• Družinska anamneza; ali je imel kdo od sorodnikov astmo ali sorodne bolezni, ki se pojavljajo pri atopikih.
• Fizični pregled in testiranje

Diagnostični testi

Ni posebnega testa, ki bi pokazal, ali ima oseba astmo, vendar obstajajo testi, ki lahko pomagajo pri diagnozi, če se njihovi rezultati upoštevajo skupaj z anamnezo in družinsko anamnezo ter telesnim pregledom.

• Funkcijski testi pljuč [Pulmonary function tests (PFT)]
• Spirometrija; meri, koliko zraka pljuča lahko vdihnejo in koliko izdihnejo ter kako hitro lahko oseba izdihne.
• Test bronhoprovokacije; pri tem testu se dihalne poti (bronhi in bronhiji) izzovejo v bronhospazem (da bi se nekaj zgodilo), da se dihalne poti zožijo, s čimer se ugotovi, kako občutljive so. Bronhospazem se izzove tako, da oseba telovadi, diha hladen zrak, ki postaja vse hladnejši, ali vdihava posebno kemikalijo, imenovano metaholin. Rezultate bronhosparokacije preverimo s spirometrijo.

Diferencialne diagnoze

Diferencialne diagnoze so različne zdravstvene motnje, ki lahko povzročijo iste simptome. Preden zdravnik postavi končno diagnozo, kar pomeni, da je prepričan, katera zdravstvena motnja povzroča težave, razmisli, katera druga zdravstvena stanja imajo enake ali skoraj enake simptome, in se prepriča, da ne gre za eno od njih.

Diferencialne diagnoze astme vključujejo:

• Bronhiektazije
• Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

O preoblikovanju dihalnih poti govorimo, kadar pride do trajnih fizičnih sprememb dihalnih poti, ki vplivajo tudi na njihovo delovanje. To se lahko zgodi po kronični dolgotrajni astmi. Po ciklih vnetja, poškodb in popravljanja dihalnih poti lahko pride do trajne preobrazbe dihalnih poti. Takrat se spremeni fizična struktura dihalnih poti. To povzroči trajno zožitev dihalnih poti (vedno so ožje kot običajno in se med astmatičnim napadom še zožijo), lažje se sprožijo bronhospazmi (bronhialna hiperreaktivnost), edem dihalnih poti (tekočina v dihalnih poteh) in hipersekrecijo sluzi (proizvaja se preveč sluzi) ter kopičenje kolagena okoli dihalnih poti, kar imenujemo fibroza. Preoblikovanje dihalnih poti so opazili že pri šestletnih otrocih.

Če astme ne upravljate pravilno, lahko pride do preoblikovanja dihalnih poti, kar lahko poveča tveganje za smrt zaradi astmatičnega napada. Ena od glavnih težav, ki povzročajo slabo obvladovanje astme, je nepravilna uporaba inhalatorja za astmo. Eden glavnih razlogov za nepravilno uporabo inhalatorja je, da bolnik z astmo nima ustreznega znanja o uporabi inhalatorja, ker ni prejel ustreznih navodil.

Hiperplazija gobličnih celic in submukoznih žlez: Med fizičnimi spremembami, ki se lahko zgodijo pri preoblikovanju dihalnih poti, je hiperplazija gobličnih celic in hiperplazija submukoznih žlez. Podsluznične žleze in goblične celice proizvajajo sluz, ki pomaga ščititi dihalne poti tako, da zadržuje škodljive delce, kot sta prah in cvetni prah. Sluz je običajno tanka plast, ki obdaja dihalne poti. Sluz in vse delce, ki jih zadrži, v žrelo prinašajo drobne (mikroskopske) dlačice na notranji strani dihalnih poti, ki se premikajo sem in tja in se imenujejo trepalnice.

Med napadom astme podsluznične žleze in goblične celice proizvajajo preveč sluzi, ki je gostejša od običajne, zato trepalnice težje dvigujejo sluz. Pri preoblikovanju dihalnih poti lahko telo ustvari veliko več podsluzničnih žlez in gobličnih celic kot običajno, kar pomeni, da se tvori še več sluzi. Lahko se zgodi, da je sluzi preveč, da bi jo trepalnice lahko dvignile, in dihalne poti se lahko zamašijo. To je eden od razlogov, da imajo ljudje s preoblikovanjem dihalnih poti pogosto hujšo astmo. V primerih s smrtnim izidom se lahko dihalne poti popolnoma zamašijo in povzročijo zadušitev.

Metode rekonstrukcije dihalnih poti

Redno dojenje je dokazano koristno za rekonstrukcijo dihalnih poti. Čeprav so prejšnje študije pokazale podoben učinek med dojenjem in tveganjem za astmo, je ta raziskava prva, ki je pokazala povezavo med dolžino dojenja in številom epizod piskanja. Prav tako je ta študija našla dokaze, da se prvi simptomi, povezani z astmo, pojavijo prej v življenju, če so bili otroci dojeni krajši čas ali niso bili izključno dojeni. Študija kaže, da ne gre za prehransko korist tekočine, temveč za poteg na pljuča, ki razširi gladke mišice dihalnih poti. V tej študiji se je dejansko izkazalo, da je bilo suho dojenje bolj koristno za krepitev zdravja dihalnih poti pri otrocih in odraslih. Razširitev dihalnih poti bo okrepila te poti in pljuča sama.

Astmo je najpogosteje mogoče nadzorovati z izogibanjem stiku s sprožilci in z uporabo nekaterih zdravil. Večina bolnikov z astmo ima pri sebi posebna zdravila. Ta se imenujejo inhalatorji. Zdravilo v inhalatorju odpira cevke, ki vodijo v pljuča. Inhalator se običajno uporablja za preprečevanje astmatičnega napada ali za zaustavitev napada, ki že poteka.

Reševalno zdravilo - Reševalno zdravilo je inhalator ("pufer"), ki se uporablja, če oseba misli, da ima napad astme.

Kontrolno zdravilo - Kontrolno zdravilo je zdravilo v obliki tablet ali inhalatorja, ki ga jemljete vsak dan za preprečevanje napadov astme.

Običajno zdravljenje v bolnišnici

Bolnišnice imajo druge možnosti, ki jih lahko uporabijo v nujnih primerih, ko običajno zdravljenje ne deluje:

• Kisik
• Nekatera zdravila, ki delujejo podobno kot pršilo za astmo, vendar so veliko močnejša.
• Nekatera zdravila, ki se lahko dajejo intravenozno.
• Steroidi
• pripomočki za dihanje (vključno s cevkami in ventili v zelo težkih primerih).

Nekonvencionalna zdravljenja / Domača zdravila

• Topla parna kopel se pogosto uporablja za lajšanje zamašenega nosu in draženja dihalnih poti, povezanega z astmo.
• Maščobne kisline omega-3 se pogosto uporabljajo kot naravno zdravilo za preprečevanje in zdravljenje bolezni srca. Čeprav nekatere raziskave kažejo, da lahko omega-3 pomagajo tudi pri zmanjševanju vnetja dihalnih poti in krepitvi delovanja pljuč.
• Tehnika dihanja Buteyko temelji na predpostavki, da lahko plitvo dihanje zvišuje raven ogljikovega dioksida v krvi in tako pomaga ljudem z astmo. Ogljikov dioksid naj bi širil gladke mišice dihalnih poti.
• Vroči napitki odpirajo dihalne poti in naj bi odpirali dihalne poti pri razdraženih simptomih astme. Ta metoda naj bi prinesla začasno olajšanje.
• Veliko uživanje jabolk lahko ščiti pred astmo. Dnevno uživanje sadja in zelenjave v otroštvu je zmanjšalo tveganje za astmo.
• Dokazano je, da dojenje ali njegov razmislek v mladostniškem in odraslem obdobju krepi in spodbuja zdravje dihalnih poti. Napor zaradi vleka na pljuča razširi gladke mišice dihalnih poti. Dokazano je, da redne podaljšane terapevtske seanse bistveno izboljšajo delovanje dihalnih poti in spodbujajo manj zapletov pri astmi.

Zdravila, ki lahko poslabšajo astmatični napad

Nekatere vrste zdravil poslabšajo astmo ali lahko sprožijo tak napad. Določene vrste zdravil se smejo uporabljati le v zelo posebnih primerih. Nekatera od teh zdravil so:

• Nesteroidna protivnetna zdravila ali krajše NSAID. Aspirin je nesteroidno protivnetno zdravilo in nekateri ljudje so nanj alergični ali imajo večje tveganje, da postanejo alergični nanj, tudi če so ga uporabljali že prej.
• Blokatorji beta so vrsta zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje težav s srcem, vendar jih ljudje z astmo ne smejo jemati.
• Paracetamol je še eno zdravilo, za katerega velja, da lahko pomaga ne le pri povzročanju astme, ampak tudi pri poslabšanju astme pri ljudeh, ki jo že imajo. Paracetamol je analgetik, zdravilo za lajšanje bolečin. Zaradi svojih protibolečinskih lastnosti je acetaminofen pogosto dodan drugim zdravilom. Pri jemanju vseh vrst zdravil, tudi tistih, ki so na voljo brez recepta, je treba vedno prebrati oznake.
• Zaviralci ACE so vrsta zdravila, ki se običajno uporablja za zdravljenje visokega krvnega tlaka in bolezni srca. Običajno ne poslabšajo astme, vendar lahko v redkih primerih povzročijo nekatere znake in simptome astme, kot sta obstrukcija dihalnih poti in kašelj, zlasti v prvih nekaj tednih jemanja zaviralcev ACE.
• uspavalne tablete in vlačilci; ljudje z astmo jih običajno ne smejo jemati.

Obvladovanje komorbidne astme, depresije in/ali anksioznosti

Depresija in tesnoba negativno vplivata na astmo. Komorbidna anksioznost z astmo je še posebej moteča zaradi podobnosti simptomov in motenj pri zaznavanju in zdravljenju astme. Avstralski nacionalni svet za astmo priporoča zdravljenje komorbidnih psiholoških simptomov. Kognitivno-vedenjska terapija (CBT) je eno od priporočenih zdravljenj anksioznosti in depresije. Obstajajo okvirni raziskovalni dokazi, ki kažejo, da lahko program CBT, spremenjen za astmo, ki se izvaja skupaj z medicinskim zdravljenjem in v tesni povezavi z vašo zdravniško ekipo, izboljša anksioznost, astmo in kakovost življenja. Zdravniki, ki nameravajo izvajati CBT za komorbidno astmo, anksioznost ali depresijo, naj se sklicujejo na raziskave, ki jih je pregledal, in na smernice za varno in učinkovito posredovanje.

Globalna pobuda za astmo

Globalna pobuda za astmo (GINA), ki se je začela leta 1993, je rezultat sodelovanja med Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), Nacionalnim inštitutom za zdravje ZDA (NIH) in Nacionalnim inštitutom za srce, pljuča in kri. Njeni cilji so: povečati ozaveščenost javnosti o astmi, spodbujati raziskave o vzrokih za vse večjo razširjenost astme po svetu, spodbujati raziskave o povezavah med astmo in okoljskimi dejavniki, izboljšati učinkovitost praks obvladovanja astme, zmanjšati stopnjo umrljivosti in obolevnosti, povezane z astmo, ter omogočiti lažjo dostopnost zdravljenja astme.

Eden od načinov, kako GINA izpolnjuje te cilje, je priprava medicinskih smernic za zdravljenje astme, ki temeljijo na sistematičnem pregledu najnovejše svetovne literature. Te smernice so brezplačno na voljo vsem bolnikom in zdravnikom na spletni strani GINA. Glavno poročilo GINA se posodablja vsako leto in si prizadeva odražati razvoj najboljše prakse, saj opozarja na spremembe v strategijah zdravljenja astme.

GINA je leta 1998 uvedla svetovni dan astme, prvi dogodek pa je bil organiziran v Barceloni v Španiji. Ta dan poteka vsako leto na prvi torek v maju in se ga udeležuje več kot 35 držav.

Pogosto je zaradi ene zdravstvene težave večja verjetnost, da bo oseba imela tudi eno ali več drugih zdravstvenih ali psihiatričnih težav. Te druge motnje so "komorbidne težave" ali "komorbidnosti". Z astmo so povezane različne komorbidne zdravstvene in psihiatrične težave.

Motnje dihanja

• Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)
• Okužbe dihal
• Kronični sinusitis
• Rinitis: alergijski (atopijski), nealergijski
• Sindrom hiperventilacije
• Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza (ABPA) je bolezen, ki prizadene dihalne poti v pljučih in je posledica alergijske preobčutljivosti na glivo Aspergillus fumigatus.

Gastrointestinalne motnje

• Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)
• Eozinofilni ezofagitis (EE)

Psihiatrične motnje

• Depresija
• Anksiozne motnje
• Panična motnja

Motnje spanja

• Obstruktivna apneja med spanjem

Motnje kože

• Atopijski dermatitis (AD): je vrsta ekcema.

V medicini je epidemiologija preučevanje vzrokov bolezni in zdravstvenih stanj, kako pogosto se pojavljajo, kje se pojavljajo in pri kom se pojavljajo.

Pogostejša je v razvitih državah kot v državah v razvoju. V Združenih državah Amerike in Kanadi je stopnja astme med najvišjimi na svetu, čeprav ne gre za revni državi. V Afriki ima Južnoafriška republika najvišjo stopnjo astme na celotni celini, čeprav je ena najbogatejših držav.

Več kot 80 % ljudi, ki umrejo zaradi astme, običajno prihaja iz držav z nizkimi in srednjimi dohodki, vendar ne vedno, saj ima Južna Afrika četrto najvišjo stopnjo umrljivosti na svetu, čeprav je ena od bogatejših držav na svetu. V Združenih državah Amerike je stopnja umrljivosti višja pri ženskah, odraslih in osebah afriškega porekla.

Leta 2011 je bilo ugotovljeno, da ima astmo 235-300 milijonov ljudi po vsem svetu, letno pa zaradi nje umre približno 250.000 ljudi. Stopnje razširjenosti se med državami razlikujejo, in sicer med 1 in 18 %.

Število letno prijavljenih primerov astme se je med letoma 1960 in 2008 precej povečalo Stopnje astme so se v razvitem svetu od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja ustavile, v zadnjem času pa so se povečale predvsem v državah v razvoju. Za astmo trpi približno 7 % prebivalcev Združenih držav Amerike in 5 % prebivalcev Združenega kraljestva. V Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji je delež astme približno 14-15 %.