Aspirin (acetilsalicilna kislina): uporaba, delovanje in tveganja

Aspirin (acetilsalicilna kislina) je zdravilo, ki ga pogosto uporabljamo kot protibolečinsko sredstvo, za zniževanje vročine in za lajšanje vnetja. Poleg tega ima tudi protitrombocitni učinek — zmanjšuje sposobnost trombocitov za strjevanje krvi (preko vpliva na trombocite in tvorbo trombokrana), zato ga zdravniki pogosto uporabljajo pri preprečevanju srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih dogodkov. Aspirin je eno od najbolj razširjenih zdravil na svetu in je na voljo v različnih oblikah: navadnih tabletah, raztopinah, žvečljivih tabletah in obloženih (enterično premazanih) oblikah.

Kako deluje

Aspirin neodločljivo zavira encima ciklooksigenaze (COX-1 in COX-2), kar zmanjša tvorbo prostaglandinov in tromboksana A2. To zmanjša bolečino, vnetje in vročino ter onemogoči agregacijo (sprijemanje) trombocitov. Ker je zaviranje COX z acetilsalicilno kislino ireverzibilno, je učinek na trombocite trajen doživljenjske dobe trombocitov (približno 7–10 dni).

Uporaba in odmerjanje

• Protibolečinsko in antipiretično: pri odraslih so pogosti odmerki 300–1000 mg na odmerek vsakih 4–6 ur; običajni dnevni maksimum je odvisen od formulacije in indikacije, pogosto do približno 3 g na dan (v določenih primerih in pod zdravniškim nadzorom so uporabljeni višji odmerki, vendar to povečuje tveganje za neželene učinke).
• Srčno-žilna preventiva (nizki odmerki): za preprečevanje ponavljajočih srčnih dogodkov se uporablja nizek odmerek, običajno 75–100 mg dnevno (v ZDA pogosto 81 mg — »baby aspirin«). Pri sumu na akutni srčni infarkt se pogosto priporoči enkratni žvečljivi odmerek 150–300 mg takoj, če je indicirano in če to odobri zdravstveni delavec.
• Otroke: acetilsalicilna kislina se pri otrocih na splošno ne priporoča zaradi tveganja za Reyev sindrom, razen če jo predpiše pediater za specifične indikacije (npr. Kawasaki bolezen) in v natančno nadzorovanih okoliščinah.

Neželena delovanja in zapleti

Glavna tveganja vključujejo:

• Predvsem prebavna težava: razjede želodca, krvavitve iz prebavil, dispepsija in povečano tveganje za perforacijo pri dolgotrajni uporabi.
• Krvavitve: zaradi zaviranja strjevanja krvi se poveča tveganje za krvavitve, kar je pomembno pri sočasnem jemanju antikoagulantov.
• Ledvične težave: velike količine ali dolgotrajna uporaba lahko poškodujejo ledvice, zlasti pri ljudeh z že obstoječimi ledvičnimi boleznimi.
• Tinitus (ušesno šumenje) in vrtoglavica so lahko znaki prevelikega odmerka.
• Reyev sindrom: pri otrocih, ki jemljejo aspirin med virusnimi okužbami (zlasti noricami ali gripi), se lahko razvije Reyev sindrom — resno stanje z maščenjem jeter in otekline možganov, ki je lahko usodno.

Kontraindikacije in previdnostni ukrepi

V določenih primerih aspirin ni primeren. Osebe z naslednjimi stanji morajo aspirina običajno se izogibati ali ga jemati le po natančnem zdravniškem navodilu:

• bolezni pljuč, ledvic ali jeter;
• protin in hiperurikemija (vpliv na izločanje sečne kisline — majhni odmerki lahko povečajo vrednosti sečne kisline, medtem ko visok odmerek poveča izločanje); sečna kislina v krvi;
• motnje strjevanja, npr. hemofilija ali hudo trombocitopenija;
• sladkorna bolezen ali nezdravljena hipertenzija (ker povečano tveganje za krvavitve in druge zaplete);
• alergija ali preobčutljivost za aspirin, ibuprofen ali naproksen — pri nekaterih ljudeh povzroči hude alergijske reakcije;
• osebe z astmo, pri katerih napad sproži aspirin (t. i. aspirin-exacerbated respiratory disease) – morajo se izogibati zdravilom na osnovi NSAID;
• sočasna uporaba z drugimi zdravili, ki povečajo tveganje krvavitve (npr. antikoagulanti, nekateri antidepresivi iz skupine SSRI, kortikosteroidi) — o vseh zdravilih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Interakcije z drugimi zdravili

Aspirin lahko poveča ali zmanjša učinkovitost drugih zdravil in poveča tveganje za neželene učinke. Pomembne interakcije vključujejo:

• antikoagulanti (npr. varfarin) — povečano tveganje za krvavitve;
• drugi NSAID (npr. ibuprofen, naproksen) — lahko zmanjšajo kardioprotektivni učinek nizkega odmerka aspirina in povečajo riziko za želodčne krvavitve;
• kortikosteroidi — povečano tveganje za ulkuse;
• metotreksat — aspirina lahko poveča toksičnost metotreksata;
• inzulin in peroralni antidiabetiki — aspirin lahko poveča učinek nekaterih zdravil za sladkorno bolezen;
• antidepresivi skupine SSRI/SNRI — lahko povečajo tveganje krvavitev iz prebavil.

Aspirin v nosečnosti in med dojenjem

V nosečnosti se uporaba aspirina načeloma ne priporoča, zlasti v tretjem trimesečju, saj lahko povzroči zaplete (zmanjšanje poroda tekočine okrog otroka, težave s strjevanjem krvi pri novorojenčku). V nekaterih specifičnih primerih (npr. preprečevanje preeklampsije pri visokem riziku) se lahko pod zdravniškim nadzorom predpiše nizki odmerek (npr. 75–150 mg/dan). Med dojenjem aspirin prehaja v materino mleko; običajno se svetuje previdnost in posvet z zdravnikom, ker lahko vpliva na novorojenčka.

Preprečevanje in ukrepanje pri prevelikem odmerku

Znaki prevelikega odmerka vključujejo tinitus (ušesno šumenje), slabost, bruhanje, hiperventilacijo, dehidracijo, motnje zavesti in pri hudih primerih moteno acidobazično ravnovesje ali komo. Če sumite na zastrupitev, takoj poiščite urgentno medicinsko pomoč.

Posebne opombe

• Reyev sindrom: otrok in mladostnikih ni priporočljivo dajati aspirina pri virusnih okužbah zaradi tveganja Reyev sindrom. Če je zdravnik predpisal aspirin otroku za posebno indikacijo, je nujen natančen nadzor.
• Obstajajo različne oblike aspirina (navadne, obložene, raztopne) — obložene tablete zmanjšajo draženje želodčne sluznice, vendar v akutnih situacijah (npr. sum na srčni infarkt) se pogosto svetuje žvečljiva oblika za hitrejši učinek.
• Če pridete na operacijo ali poseg, obvestite zdravnika, da jemljete aspirin, saj poveča tveganje za krvavitve; pogosto priporočijo prenehanje jemanja nekaj dni pred posegom.

Aspirin so razvili v Nemčiji leta 1897. Farmacevtsko podjetje Bayer ima blagovno znamko za ime "aspirin" v nekaterih državah (približno 80), medtem ko je v drugih državah izraz "aspirin" postal splošni izraz za acetilsalicilno kislino.

Če razmišljate o jemanju aspirina redno (zlasti za srčno-žilno preventivo), se posvetujte z zdravnikom: zdravnik bo presodil koristi in tveganja glede na vašo starost, anamnezo, tveganja za krvavitev in druga zdravila, ki jih jemljete.

Vprašanja in odgovori

V: Za kaj se uporablja aspirin?

V: Ali je aspirin eno od najbolj uporabljanih zdravil na svetu?

V: Ali so z jemanjem aspirina povezani kakšni neželeni učinki?

V: Kdo ne sme jemati aspirina, ne da bi se prej posvetoval z zdravnikom?

V: Kdaj je bil izumljen aspirin?

V: Ali ima podjetje Bayer blagovno znamko za "aspirin"?

Išči po črki