Ledvica (ledvice): definicija, anatomija, funkcije in bolezni

Ledvici sta dva organa v trebušni votlini vretenčarjev, ki imata obliko fižola. Izdelujeta urin (rumeno odpadno vodo, ki priteče iz sečnice.) Sta del urinarnega sistema. Ko zdravstveni delavci govorijo o ledvicah, običajno uporabljajo besedo ledvični. O ledvični odpovedi na primer govorimo, kadar so ledvice bolne in ne delujejo.

Predpona nefro- se uporablja tudi v besedah, ki pomenijo "ledvice". Na primer, nefrolog je zdravnik, ki preučuje ledvice.

Anatomija

Ledvici sta postavljeni retroperitonealno (za trebušno votlino) ob obeh straneh hrbtenice, približno na ravni med 12. prsnim in 3. ledvenim vretencem; desna ledvica je običajno nekoliko nižje zaradi mesta jeter. Vsaka ledvica je približno 10–12 cm dolga pri odraslem človeku in ima zunanjost, imenovano skorja (cortex), ter notranjost, imenovano medula, ki vsebuje ledvične piramide. Notranja odprtina ledvice (ledvični žlebič) zbira urin in ga vodi v sečnico (ureter).

Temeljna strukturna enota ledvice je nefron. Vsak nefron vsebuje glomerul (kapilarno snope, kjer poteka filtracija krvi) in tubularni sistem (kjer poteka reabsorpcija in izločanje snovi). V eni ledvici je približno 0,8–1,2 milijona nefronov.

Prekrvavitev in živčevje

Ledvica prejme okoli 20–25 % srčnega minutnega volumna prek ledvične arterije. Krvni obtok je ključnega pomena za filtracijo in uravnavanje tekočin ter elektrolitov. Živčna oskrba je predvsem simpatična in vpliva na regulatorne procese, kot je prekrvavitev in sproščanje renina.

Funkcije ledvic

Filtracija krvi in tvorba urina: odstranitev odpadnih snovi (npr. sečnina, kreatinin), presežnih tekočin in mineralov.
Reabsorpcija in sekrecija: ledvice selektivno vračajo v kri potrebne snovi (voda, glukoza, natrij, kalij) in izločajo nepotrebne ali škodljive snovi.
Uravnavanje elektrolitov in kislinsko-bazičnega ravnovesja: pomembna vloga pri vzdrževanju pH in koncentracije natrija, kalija, kalcija, fosfata.
Hormonske funkcije: izločanje renina (uravnava krvni tlak preko RAAS), eritropoetina (spodbuja nastajanje rdečih krvničk) in pretvorba vitamina D v aktivno obliko (kalcitriol), kar vpliva na absorpcijo kalcija iz črevesja.
Metabolne naloge: glukoneogeneza (v določenih okoliščinah), presnova zdravil in hormonov.

Bolezni ledvic (pogoste in pomembne)

Akutna ledvična odpoved (AKI): hitra izguba ledvične funkcije zaradi poškodbe, zmanjšanega pretoka krvi ali toksinov. Potrebna je hitra diagnostika in zdravljenje.
Kronična ledvična bolezen (CKD): postopno in trajno zmanjšanje ledvične funkcije, pogosto posledica sladkorne bolezni ali hipertenzije. Lahko vodi do končne faze ledvične bolezni, ko je potrebna dializa ali presaditev.
Glomerulonefritis: vnetje glomerulov, ki lahko povzroči krvav ali beljakovinast urin, edema in izgubo funkcije.
Kamen v ledvici (nefrolitiaza): kristalni depoziti, ki povzročajo močno bolečino, krčevito bolečino v ledvenem predelu in morebitno krvav urin.
Okužbe sečil in ledvic (vključno s pielonefritisom): bakterijske okužbe lahko povzročijo bolečine, vročino in spremembe v urinu.
Policistična ledvična bolezen: dedna bolezen z mnogimi cistami, ki postopoma uničujejo ledvično tkivo.

Znaki in simptomi ledvičnih bolezni

Simptomi so lahko nespecifični: zmanjšana diureza ali pogosto uriniranje, sprememba barve urina (krvav, penast), otekanje obraza/prstov/nog (edem), utrujenost (zaradi anemije), slabost, izguba teka apetita, bolečine v ledvenem predelu ali zvišana telesna temperatura pri okužbah. V zgodnjih fazah kroničnih bolezni so lahko znaki blagi ali odsotni, zato so presejalni pregledi pomembni.

Diagnostika

Krvi testi: kreatinin in izračunan eGFR (hitra ocena ledvične funkcije), BUN (sečnina v krvi), elektroliti.
Analiza urina: beljakovine, krvavitev, sečne valove, bakterije; 24-urna zbirka urina lahko oceni izgubo beljakovin.
Slike: ultrazvok ledvic (prvi izbor), CT ali MRI po potrebi, rentgen pri sumu na kamne.
Biopsija ledvice: pri nejasni etiologiji ali sumu na glomerularno bolezen za natančno histološko oceno.

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od vzroka in resnosti bolezni:

Konservativno zdravljenje: nadzor krvnega tlaka, regulacija krvnega sladkorja, diuretiki, omejitev soli in tekočin po navodilih, zdravila za zmanjšanje beljakovin v urinu (npr. zaviralci RAAS).
Specifična terapija: antibiotiki pri okužbah, litotripsija ali endoskopski posegi pri kamnih, imunosupresivi pri nekaterih oblikah glomerulonefritisa.
Napredna terapija: dializa (hemodializa ali peritonealna dializa) pri končni odpovedi ledvic; presaditev ledvice kot trajna rešitev pri primernem darovalcu in prejemniku.

Preprečevanje in skrb za ledvice

Pijte zadostno količino tekočine (razen če vam je zdravnik svetoval omejitev), saj hidracija pomaga preprečevati nastanek kamnov in okužb.
Redno spremljajte krvni tlak in sladkor v krvi; kontrola teh dejavnikov zmanjšuje tveganje za kronično ledvično bolezen.
Izogibajte se dolgotrajni uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) brez zdravniškega nadzora.
Redni zdravstveni pregledi, zlasti pri ljudeh z dejavniki tveganja (diabetes, hipertenzija, družinska zgodovina ledvičnih bolezni).

Kdaj obiskati zdravnika

Obiščite zdravnika, če opazite kri v urinu, močne bolečine v ledvenem predelu, nenavadno otekanje, nenadno zmanjšanje količine urina, trajno utrujenost ali vročino z bolečino pri uriniranju. Zgodnja diagnostika in zdravljenje lahko upočasnita ali preprečita napredovanje bolezni.

Opomba: nefrolog je zdravnik, ki obravnava bolezni ledvic; urolog pa je specialist za kirurške in mehanske težave urinarnega sistema (na primer kamni, obstrukcije ali tumorji). Pri večini ledvičnih bolezni sodelujeta oboje specialnosti.

Človeški moški urinarni sistem

Človeški ženski urinarni sistem

Ledvica iz serije Anatomija Graya

Hormoni

Ledvice proizvajajo hormone. Dva najpomembnejša sta eritropoetin in renin.

Eritropoetin proizvajajo ledvice, če je v njih manj kisika. Eritropoetin sporoča kostnemu mozgu, naj naredi več rdečih krvničk. To torej pomeni, da se bo v krvi prenašalo več kisika.

Renin proizvajajo ledvice, če je krvni tlak nizek, količina krvi majhna ali če je v krvi premalo soli. Renin zmanjša krvne žile in pove nadledvični žlezi, naj proizvaja aldosteron (ki pove ledvicam, naj varčujejo s solmi). Prav tako povzroči, da se človek počuti žejnega. Zaradi vsega tega se krvni tlak zviša.

Stabilno okolje

Najpomembnejša naloga ledvic je vzdrževanje homeostaze. Homeostaza pomeni, da telo v sebi ohranja stabilno okolje. Telo mora imeti stalno in pravilno količino vode, soli in kisline v krvi. Ledvice skrbijo za to, da so te stvari stalne.

Če je vode preveč, ledvice v urin vnesejo več vode. Če je vode premalo, ledvice porabijo manj vode v urinu. Zato se pri dehidriranih ljudeh tvori manj urina.

Bolezni ledvic

Obstaja veliko vrst bolezni ledvic. Zaradi ledvične bolezni ledvice ne morejo delovati popolnoma, vendar deloma delujejo. Pri ljudeh lahko pride do blage odpovedi ledvic in nimajo nobenih simptomov. Dokler se bolezen ne poslabša, ljudje morda niti ne vedo, da jo imajo. Huda odpoved ledvic pomeni zelo hudo odpoved. Ledvice sploh ne delujejo več. Ljudje s hudo odpovedjo ledvic imajo vedno simptome. Morda bodo potrebovali posebno nego pri zdravnikih.

Glavne vrste bolezni ledvic so:

Ledvični kamni - takrat se v urinu tvori trdna snov. Ta kamen se premika po sečnem sistemu, dokler ne more naprej in se zatakne. To včasih blokira pretok urina. Običajno povzroča hude bolečine. Po določenem času kamen običajno izgine ali preide. Če kamen ne izgine, ga morajo zdravniki odstraniti.
Okužbe ledvic - imenovane tudi pielonefritis. To je bakterijska okužba ledvic. Nekateri simptomi so bolečine v hrbtu, bruhanje, vročina in temen ali krvav urin. Ljudje s pielonefritisom potrebujejo močna antibiotična zdravila.
Glomerulonefritis - to je bolezen tkiv v ledvicah, ki tvorijo urin. Ta tkiva se imenujejo glomeruli. Glomerulonefritis je avtoimunska bolezen. Povzroči lahko blago ali hudo odpoved ledvic.
Prirojena ledvična bolezen - kadar se ljudje rodijo z ledvicami, ki ne delujejo pravilno. To vključuje ljudi, ki se rodijo z ledvicami na napačnem mestu ali v napačni obliki. Približno 1 % ljudi se rodi s samo eno ledvico.
Policistična bolezen ledvic - to je dedna bolezen, pri kateri v ledvicah rastejo ciste, ki uničujejo ledvično tkivo, dokler ledvice ne morejo več opravljati svojih funkcij.
Diabetična nefropatija - to je bolezen, za katero sladkorni bolniki zbolijo, ko je njihova raven sladkorja v krvi dalj časa previsoka. To je eden najpogostejših vzrokov odpovedi ledvic v Združenih državah Amerike.
Hipertenzivna nefropatija - nastane zaradi dolgotrajne hipertenzije (visokega krvnega tlaka). Veliko ljudi ima hipertenzivno in diabetično nefropatijo skupaj.
Rak - Karcinom ledvičnih celic je najpogostejša vrsta raka ledvic. Najpogosteje ga najdemo pri odraslih. Običajno je smrtno nevaren. Težko ga je ustaviti z obsevanjem ali kemoterapijo.

Nadomeščanje ledvic

Če ledvice ne delujejo pravilno, je oseba zelo bolna. Če ima hudo odpoved ledvic, ne more živeti, če nima nadomestnih ledvic.

Ledvice lahko nadomestimo na dva načina: z dializo in presaditvijo.

Dializa

Pri dializi zdravniki s pomočjo aparata in zdravil opravijo delo ledvic. Poznamo dve vrsti dialize: hemodializo in peritonealno dializo.

Pri peritonealni dializi zdravniki v trebuh pacienta vstavijo plastično cevko. Oseba vsak dan napolni trebuh s tekočino. Odvečne soli, odpadki in voda, ki jih telo ne potrebuje, gredo v tekočino. Nato tekočina pride ven in s seboj odnese odpadne snovi. To je del naloge, ki jo opravljajo ledvice.

Pri hemodializi zdravniki osebi odvzamejo kri, jo očistijo s posebnim filtrom, imenovanim hemodializator, in jo vrnejo v telo. Pri čiščenju krvi se iz nje odstranijo voda, soli in odpadne snovi. To je treba opraviti 2-4-krat na teden (običajno 3-krat.) Vsakič traja 2-4 ure.

Hemodializa in peritonealna dializa nista popolni. Opravita nekaj dela ledvice, vendar ni tako dobro kot prava ledvica. Zato ljudje, ki potrebujejo dializo, niso tako zdravi. Jemati morajo zdravila. Na primer, pri odpovedi ledvic ledvice ne proizvajajo eritropoetina. Zdravniki morajo ljudem dajati eritropoetin, da lahko naredijo dovolj rdečih krvničk.

Presaditev

Boljši način opravljanja dela ledvic je, da osebi damo drugo ledvico. To se imenuje presaditev ledvice. Presaditev ledvic je najpogostejša vrsta presaditve organov. Najpogostejša je zato, ker imamo dve ledvici, za življenje pa potrebujemo le eno. Živi ljudje lahko darujejo ledvico drugi osebi.

Tudi presajene ledvice niso enake ledvicam, s katerimi so se ljudje rodili. Oseba, ki ji presadijo ledvico, mora jemati močna zdravila, da njeno telo ne napade nove ledvice. Včasih presajena ledvica po več letih preneha delovati. Včasih pa lahko bolnik dobi novo presajeno ledvico, ko prva preneha delovati.

Zgodovina

V Evropi je bilo razširjeno prepričanje, da se vest dejansko nahaja v ledvicah. To idejo so prevzeli iz hebrejskega Svetega pisma. V sodobnem času so medicinski znanstveniki dokazali, da ledvice nimajo tovrstne psihološke vloge.

Urinski sistem (uredi \| uredi kodo)
Ledvice \| Ureterji \| Urinski mehur \| Uretralni sfinkterji \| Uretra