Homeostaza
Homeostaza je samoregulacija, osnovna lastnost vseh samoorganiziranih sistemov. V biologiji je to ohranjanje stabilnega notranjega okolja.
Homeostaza je sposobnost življenja, da ostane v ravnovesju, kadar se okolje spreminja. Živali ohranjajo svoje telo v stabilnem stanju. To počnejo tako, da uravnavajo svoje notranje ravnovesje. Tako na primer uravnavajo svoj pH, temperaturo, količino kisika ali ogljikovega dioksida v krvi itd. Pri živih bitjih se preučevanje, kako ohranjajo stabilno stanje, imenuje fiziologija. Naša fiziologija večinoma vse življenje deluje nezavedno. Imamo veliko negativnih povratnih sistemov, ki našo fiziologijo prilagajajo tako, da ostanemo živi. Ti sistemi so samoorganizirani in se jih ni treba učiti. So podedovani.
Koncept je opisal Claude Bernard, izraz pa je pozneje leta 1926, 1929 in 1932 skoval Walter Cannon. Walter Cannon je menil, da so to značilnosti homeostaze:
1. Stalnost v odprtem sistemu, kot je naše telo, zagotavljajo mehanizmi, ki to stalnost ohranjajo. Cannon je to utemeljil s spoznanji o načinih uravnavanja stalnih stanj, kot so koncentracija glukoze, telesna temperatura in kislinsko-bazično ravnovesje.
2. Da bi ohranili stabilno stanje, se vsaka sprememba samodejno sreča z dejavniki, ki se spremembam upirajo. Povečanje soli v krvi povzroči žejo, saj telo poskuša razredčiti koncentracijo soli v zunajcelični tekočini.
3. Sistem uravnavanja homeostaze ima več sodelujočih mehanizmov, ki delujejo sočasno ali zaporedno. Krvni sladkor uravnavajo inzulin, glukagoni in drugi hormoni, ki nadzorujejo njegovo sproščanje iz jeter ali sprejemanje v tkivih.
Primeri homeostaze:
- Delovanje termostata
- uravnavanje količine vode in mineralov v telesu
- Regulacija telesne temperature: sesalci in ptice imajo zapletene sisteme, ki vzdržujejo njihovo telesno temperaturo v tesnih mejah.
Pri sesalcih so glavni organi, ki skrbijo za homeostazo:
- Hipotalamus in hipofiza
- pljuča
- koža
- mišice
- ledvice
- jetra in trebušno slinavko.
Tudi možgani so osrednjega pomena za homeostazo. Nadzorujejo vedenje, osnovna funkcija vedenja pa je podpirati življenje z ukrepanjem.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je homeostaza?
O: Homeostaza je samoregulacija stabilnega notranjega okolja pri živih bitjih. To je sposobnost življenja, da ostane v ravnovesju, ko se okolje spreminja.
V: Kdo je skoval izraz homeostaza?
O: Izraz je leta 1926, 1929 in 1932 skoval Walter Cannon.
V: Katere so nekatere značilnosti homeostaze po Walterju Cannonu?
O: Po mnenju Walterja Cannona homeostaza vključuje stalnost v odprtem sistemu, kot je naše telo, ki ga vzdržujejo mehanizmi, ki se upirajo spremembam; vsako povečanje ali zmanjšanje določenih spremenljivk naleti na dejavnike, ki se temu upirajo; obstajajo sodelujoči mehanizmi, ki delujejo hkrati ali zaporedno, da ohranijo ustaljeno stanje.
V: Kateri organi so vključeni v homeostazo pri sesalcih?
O: Pri sesalcih so glavni organi, ki sodelujejo pri homeostazi, hipotalamus in hipofiza, pljuča, koža, mišice, ledvice, jetra in trebušna slinavka. Pomembno vlogo imajo tudi možgani, saj nadzorujejo vedenje, ki z ukrepanjem podpira življenje.
V: Kako živali uravnavajo svoje notranje ravnovesje?
O: Živali uravnavajo svoje notranje ravnovesje tako, da uravnavajo raven pH, temperaturo, raven kisika ali ogljikovega dioksida v krvi itd.
V: Kako se imenuje študija o tem, kako se živa bitja ohranjajo v stabilnem stanju?
O: Študij o tem, kako se živa bitja ohranjajo v stabilnem stanju, se imenuje fiziologija.
