Biokemija
Biokemija je študija kemijskih reakcij v živih bitjih in bioloških molekul na splošno. Pomembna je za celično biologijo in fiziologijo. Biokemija vključuje encime, nukleinske kisline, ogljikove hidrate, sladkorje, beljakovine in lipide. V telesu je večina molekul polimerov, sestavljenih iz dolgih verig manjših molekul. Biokemija proučuje kemijske pretvorbe, pri katerih nastajajo te manjše gradbene molekule in pri katerih iz hrane nastaja energija.
Makromolekule
Biološki polimeri imajo lahko od deset tisoč do deset milijonov atomov ali več. Ti polimeri so sestavljeni iz številnih majhnih molekul, od katerih ima vsaka največ petdeset atomov. Te majhne molekule so sestavljene skoraj izključno iz ogljika, vodika, kisika in dušika. Vsebujejo tudi žveplo, fosfor in nekaj drugih atomov, ki so ključni za biološko delovanje teh polimerov.
Poznamo štiri vrste makromolekul.
Nukleinske kisline
Nukleinske kisline so dolgoverižne molekule dveh vrst: DNA in RNK. Njihovi gradniki se imenujejo nukleotidi.
DNK je v vsaki celici. Vsebuje informacije, ki so potrebne za izdelavo vseh nukleinskih kislin in vseh beljakovin. DNK je povezana v dvojno vijačnico. Je snov dednosti in vsebuje informacije, ki se v življenju prenašajo iz generacije v generacijo.
RNK deluje tako, da informacije iz DNK delujejo v telesnih celicah. Za izdelavo določene beljakovine se informacije iz DNK prenesejo na molekulo RNK. Druga molekula RNK jo uporabi kot niz navodil za izdelavo beljakovine. RNK, ki izdeluje beljakovine, se imenuje ribosom in deluje kot ribocim, ki močno poveča hitrost, s katero se posamezne aminokisline povežejo v beljakovino.
Proteini
Proteini so polimeri aminokislin. Obstaja dvajset različnih vrst aminokislin.
Na splošno imajo beljakovine dve vrsti funkcij. Prva je strukturna: sestavljajo številne ključne strukture v celicah in tkivih. Mišice, lasje in koža so večinoma sestavljeni iz beljakovin. Druga je funkcionalna: kot encimi močno pospešujejo kemične reakcije v živi celici. Vse celično življenje je sestavljeno iz tisoč ali več kemijskih reakcij, imenovanih presnova, ki pretvorijo zaužite molekule v energijo ali v druge molekule, ki jih celica potrebuje za preživetje. Naloga proteinov je, da te reakcije pospešijo, pogosto za več kot milijonkrat. Poleg tega povzročajo kemijske reakcije, ki brez delovanja beljakovin ne bi potekale.
Ogljikovi hidrati
Med ogljikove hidrate spadajo sladkorji in škrob.
Sladkorji so najpreprostejši ogljikovi hidrati. Monosaharidi so "enojni sladkorji", kot sta glukoza in fruktoza. Disaharidi so dva monosaharida, ki sta združena skupaj. Namizni sladkor (trsni sladkor) je disaharid glukoze in fruktoze. Polisaharidi so sestavljeni iz številnih monosaharidov, ki so povezani skupaj. Velika večina polisaharidov so polimeri glukoze in so dveh vrst: škrob in celuloza. Škrob je bela snov v žitu, krompirju, jabolkih in kruhu ter je lahko dostopen vir energije za telo. Celuloza je strukturni material, ki sestavlja vse rastline. Polovica snovi, iz katerih je sestavljen les, je celuloza.
Ogljikovi hidrati imajo v telesu več funkcij, najpomembnejša pa je, da služijo kot vir energije za celično presnovo. S prekinitvijo kemijskih vezi v ogljikovih hidratih se sprosti energija, ki jo telo lahko uporabi.
Lipidi
Lipidi so maščobe in voski. Nasičeni lipidi vsebujejo enojne vezi in jih najdemo v maslu in svinjski masti. Nenasičeni lipidi imajo eno ali več dvojnih vezi in jih pogosto najdemo v oljih. Človeško telo shranjuje lipide kot vir energije. Ko telo potrebuje veliko količino energije, se molekule lipidov razgradijo, da se ta energija sprosti.
Nukleinska kislina DNK je sestavljena iz dvojne vijačnice.
Ena od možnosti, kako biokemiki opišejo obliko proteinov, je diagram s trakovi. Ta trakasti diagram prikazuje beljakovino hemoglobin, ki je rdeča snov v krvi. Odgovorna je za prenos kisika.
Sorodne strani
- Seznam tem s področja biokemije
- Organska kemija
| · v · t · e Kemija |
| Analitična kemija - Biokemija - Bioanorganska kemija - Bioorganska kemija - Biofizikalna kemija - Kemijska biologija - Kemijska fizika - Kemijsko izobraževanje - Računalniška kemija - Elektrokemija - Kemija okolja - Zelena kemija - Anorganska kemija - Znanost o materialih - Farmacevtska kemija - Jedrska kemija - Organska kemija - Organometalna kemija - Farmacija - Fizikalna kemija - Fotokemija - Polimerna kemija - Kemija trdne snovi - Supermolekularna kemija - Teoretična kemija - Termokemija - Mokra kemija |
| Seznam biomolekul - Seznam anorganskih spojin - Seznam organskih spojin - Periodna tabela |
| Nadzor organa |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je biokemija?
O: Biokemija je študija kemijskih reakcij v živih bitjih in bioloških molekul na splošno.
V: Zakaj je biokemija pomembna?
O: Biokemija je pomembna za celično biologijo in fiziologijo.
V: Katere vrste molekul preučuje biokemija?
O: Biokemija preučuje encime, nukleinske kisline, ogljikove hidrate, sladkorje, beljakovine in lipide.
V: Kako je zgrajena večina molekul v telesu?
O: Večina molekul v telesu so polimeri, sestavljeni iz dolgih verig manjših molekul.
V: Kaj proučuje biokemija?
O: Biokemija preučuje kemijske pretvorbe, ki proizvajajo te majhne gradnike molekul in ki proizvajajo energijo iz hrane.
V: Kako se imenuje oseba, ki je študirala biokemijo?
O: Oseba, ki je študirala biokemijo, se imenuje biokemik.
