Molekula
Molekula je najmanjša količina kemične snovi, ki lahko obstaja. Če bi molekulo razdelili na manjše dele, bi bila drugačna snov.
Molekule so sestavljene iz atomov, ki so zlepljeni v določeno obliko ali obliko. Vse kombinacije atomov niso enako možne; atomi imajo določene oblike prednost pred drugimi. Prav tako imajo različne valence. Na primer, atomi kisika imajo vedno dve vezi z drugimi atomi, atomi ogljika imajo vedno štiri vezi z drugimi atomi, atomi dušika pa imajo vedno tri vezi z drugimi atomi.
V kinetični teoriji plinov se izraz molekula pogosto uporablja za vse plinske delce ne glede na njihovo sestavo. V skladu s to definicijo se atomi žlahtnih plinov štejejo za molekule, saj so dejansko enoatomne molekule.
V plinih, kot je zrak, molekule lebdijo naokoli. V tekočinah, kot je voda, so molekule zlepljene skupaj, vendar se še vedno lahko premikajo. V trdnih snoveh, kot je sladkor, lahko molekule le vibrirajo. V četrtem stanju snovi, imenovanem plazma, so atomi ionizirani in ne morejo tvoriti molekul.
Z molekulsko formulo lahko zapišete števila vseh atomov v molekuli. Molekulska formula glukoze je na primer C6H12O6. To pomeni, da je ena molekula glukoze sestavljena iz šestih atomov ogljika, dvanajstih atomov vodika in šestih atomov kisika.
To je molekula sladkorja. Ogljikovi atomi so modri, kisikovi rdeči, vodikovi pa beli, da se pokaže razlika. V resnici atomi nimajo barve.
Lepljenje
Za obstoj molekule morajo biti atomi zlepljeni skupaj. To se zgodi, ko si dva atoma delita elektrone. Namesto okoli enega atoma elektron zdaj kroži okoli dveh. To se imenuje kovalentna vez. Včasih se deli več elektronov. Več elektronov kot si jih delimo, močnejša je vez in močneje se atomi držijo skupaj.
Vezi se lahko tudi prekinejo. Ker je za nastanek večine vezi potrebna energija, se pri njihovem razpadu tudi odda energija. Preden pa se večina vezi pretrga, je treba molekulo segreti. Nato se atomi začnejo premikati, in ko se premaknejo preveč, se vez pretrga. Molekule, ki za pretrganje potrebujejo manj energije, kot je oddajo ob pretrganju, imenujemo goriva. Na primer, sveča samo sedi in se nič ne zgodi. Če pa jo prižgete z vžigalico, bo dolgo gorela. Vžigalica prinese energijo za prekinitev prvih vezi, ki sprostijo dovolj energije za prekinitev vezi pod njimi, dokler sveča ne zgori.
Obstajajo tudi ionske vezi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je molekula?
O: Molekula je najmanjša količina kemične snovi, ki lahko obstaja. Sestavljena je iz atomov, ki so zlepljeni skupaj v določeni obliki ali obliki.
V: Koliko vezi imajo atomi kisika, ogljika in dušika?
O: Kisikovi atomi imajo vedno dve vezi z drugimi atomi, ogljikovi atomi imajo vedno štiri vezi z drugimi atomi, dušikovi atomi pa imajo vedno tri vezi z drugimi atomi.
V: Kaj o molekulah pravi kinetična teorija plinov?
O: V skladu s kinetično teorijo plinov se izraz molekula pogosto uporablja za vse plinske delce ne glede na njihovo sestavo. To pomeni, da se atomi žlahtnih plinov štejejo za molekule, saj so dejansko enoatomne molekule.
V: Kako se molekule obnašajo v različnih stanjih?
O: V plinih, kot je zrak, molekule lebdijo naokoli. V tekočinah, kot je voda, so molekule zlepljene skupaj, vendar se še vedno lahko premikajo. V trdnih snoveh, kot je sladkor, lahko molekule samo vibrirajo. V plazmi (četrto stanje snovi) so atomi ionizirani in ne morejo tvoriti molekul.
V: Kaj je molekulska formula?
O: Z molekulsko formulo zapišemo število vseh atomov v molekuli. Na primer C6H12O6 označuje eno molekulo glukoze, ki je sestavljena iz šestih atomov ogljika, dvanajstih atomov vodika in šestih atomov kisika.
