Trdno
Trdna snov je eno od treh najpogostejših stanj snovi. Molekule v trdnih snoveh so tesno povezane med seboj in lahko le vibrirajo. To pomeni, da imajo trdne snovi določeno obliko, ki se spremeni le ob uporabi sile. To je drugače kot pri tekočinah in plinih, ki se gibljejo naključno, kar imenujemo tok.
Ko trdna snov postane tekočina, se to imenuje taljenje. Tekočine postanejo trdne z zmrzovanjem. Nekatere trdne snovi, kot je suhi led, se lahko spremenijo v plin, ne da bi se prej spremenile v tekočino. To se imenuje sublimacija.
Diagram razporeditve molekul v trdni snovi.
Vrste trdnih snovi
Sile med atomi v trdni snovi so lahko različnih oblik. Kristal natrijevega klorida (kuhinjska sol) je na primer sestavljen iz ionskega natrija in klora, ki ju držijo skupaj ionske vezi. V diamantu ali siliciju si atomi delijo elektrone in tvorijo kovalentne vezi. V kovinah si elektroni delijo kovinske vezi. Nekatere trdne snovi, kot je večina organskih spojin, držijo skupaj z "van der Waalsovimi silami", ki so posledica polarizacije elektronskega naboja na vsaki molekuli. Razlike med vrstami trdnih snovi izhajajo iz razlik med njihovimi vezmi.
Kovine
Večina kovin je močnih, gostih ter dobrih prevodnikov elektrike in toplote. Množica elementov v periodnem sistemu, ki se nahajajo levo od diagonalne črte od bora do polonija, so kovine. Mešanice dveh ali več elementov, v katerih je velika sestavina kovina, imenujemo zlitine.
Ljudje so kovine za različne namene uporabljali že v prazgodovini. Zaradi trdnosti in zanesljivosti kovin so se široko uporabljale pri izdelavi stavb in drugih stvari, pa tudi v večini vozil, številnih orodjih, ceveh, prometnih znakih in železniških tirih. Železo in aluminij sta dve najpogosteje uporabljeni kovini. Sta tudi najpogostejši kovini v zemeljski skorji. Železo se najpogosteje uporablja v obliki zlitine, jekla, ki vsebuje do 2,1 % ogljika, zaradi česar je veliko trše od čistega železa.
Ker so kovine dobri prevodniki električne energije, so dragocene v električnih orodjih in za prenos električnega toka na dolge razdalje z majhnimi izgubami energije. Zato se električna omrežja pri oskrbi z električno energijo zanašajo na kovinske kable. Domači električni sistemi so na primer zaradi dobre prevodnosti ožičeni z bakrom. Zaradi visoke toplotne prevodnosti je večina kovin uporabna tudi za pripomočke za kuhanje na štedilniku.
Minerali
Minerali so naravne trdne snovi, ki nastajajo v številnih geoloških procesih pod visokim pritiskom. Da bi snov lahko šteli za pravi mineral, mora imeti kristalno strukturo z enotnimi fizikalnimi lastnostmi. Minerali se po sestavi razlikujejo od čistih elementov in preprostih soli do zelo kompleksnih silikatov s tisočerimi znanimi oblikami. Nasprotno pa je vzorec kamnine naključni skupek mineralov in/ali mineraloidov in nima posebne kemične sestave. Večina kamnin zemeljske skorje vsebuje kremen (kristalinični SiO2 ), feldspar, sljude, klorit, kaolin, kalcit, epidot, olivin, augit, rogovača, magnetit, hematit, limonit in nekaj drugih mineralov. Nekateri minerali, kot so kremen, sljuda ali feldspar, so pogosti, medtem ko so druge našli le na nekaj mestih na svetu. Daleč največja skupina mineralov so silikati (večina kamnin je ≥ 95 % silikatov), ki so večinoma sestavljeni iz silicija in kisika, vsebujejo pa tudi ione aluminija, magnezija, železa, kalcija in drugih kovin.
Vrh newyorške stavbe Chrysler Building, najvišje opečnate stavbe na svetu, ki jo podpira jeklo.
Zbirka različnih mineralov.
