Elektrika: definicija, delovanje, vrste, uporabe in varnost

Poznamo dve vrsti električnih nabojev, ki se medsebojno potiskajo in vlečejo: pozitivni in negativni naboji. Električni naboji se med seboj potiskajo ali vlečejo, če se ne dotikajo. To je mogoče, ker vsak naboj okoli sebe ustvarja električno polje. Električno polje je območje, ki obdaja naboj. V vsaki točki v bližini naboja je električno polje usmerjeno v določeno smer. Če na to točko postavimo pozitiven naboj, ga bo to potisnilo v to smer. Če na to točko postavimo negativni naboj, bo potisnjen v ravno nasprotno smer.

Deluje podobno kot magneti in elektrika dejansko ustvarja magnetno polje, v katerem se podobni naboji odbijajo, nasprotni pa privlačijo. To pomeni, da se bosta, če dva negativa postavite blizu skupaj in ju spustite, oddaljila drug od drugega. Enako velja za dva pozitivna naboja. Če pa bi pozitivni in negativni naboj postavili blizu skupaj, bi se vlekla drug k drugemu. Na kratko si to lahko zapomnimo s stavkom Nasprotja se privlačijo in odbijajo.

Vsa snov v vesolju je sestavljena iz drobnih delcev s pozitivnim, negativnim ali nevtralnim nabojem. Pozitivni naboji se imenujejo protoni, negativni pa elektroni. Protoni so veliko težji od elektronov, vendar imata oba enako količino električnega naboja, le da so protoni pozitivni, elektroni pa negativni. Ker se nasprotja privlačijo, se protoni in elektroni držijo skupaj. Nekaj protonov in elektronov lahko tvori večje delce, imenovane atomi in molekule. Atomi in molekule so še vedno zelo majhni. So premajhni, da bi jih videli. Vsak velik predmet, kot je vaš prst, ima v sebi več atomov in molekul, kot jih lahko kdo prešteje. Lahko le ocenimo, koliko jih je.

Ker se negativni elektroni in pozitivni protoni zlepijo v velike predmete, so vsi veliki predmeti, ki jih vidimo in čutimo, električno nevtralni. Električno je beseda, ki pomeni "opisuje elektriko", nevtralno pa je beseda, ki pomeni "uravnoteženo". Zato od daleč ne čutimo, da nas predmeti potiskajo in vlečejo, kot bi se, če bi bilo vse električno nabito. Vsi veliki predmeti so električno nevtralni, saj je na svetu enaka količina pozitivnega in negativnega naboja. Lahko bi rekli, da je svet popolnoma uravnotežen ali nevtralen. Znanstveniki še vedno ne vedo, zakaj je tako.

Elektroni se lahko gibljejo po vsej snovi. Protoni se nikoli ne premikajo po trdnem predmetu, ker so zelo težki, vsaj v primerjavi z elektroni. Material, ki omogoča elektronom, da se gibljejo naokoli, imenujemo prevodnik. Material, ki vsak elektron tesno zadržuje na svojem mestu, se imenuje izolator. Primeri prevodnikov so baker, aluminij, srebro in zlato. Primeri izolatorjev so guma, plastika in les. Baker se zelo pogosto uporablja kot prevodnik, ker je zelo dober prevodnik in ker ga je na svetu veliko. Baker najdemo v električnih žicah. Včasih pa se uporabljajo tudi drugi materiali.

V prevodniku elektroni poskakujejo, vendar se ne gibljejo dolgo v eno smer. Če se v prevodniku vzpostavi električno polje, se vsi elektroni začnejo gibati v smeri, ki je nasprotna smeri polja (ker so elektroni negativno nabiti). Baterija lahko ustvari električno polje v prevodniku. Če oba konca žice povežemo z obema koncema baterije (ki ju imenujemo elektrodi), se nastala zanka imenuje električni krog. Elektroni bodo tekli okoli in okoli tokokroga, dokler bo baterija ustvarjala električno polje znotraj žice. Ta tok elektronov po vezju se imenuje električni tok.

Prevodna žica, ki se uporablja za prenos električnega toka, je pogosto ovita v izolator, kot je guma. Žice, po katerih teče električni tok, so namreč zelo nevarne. Če bi se oseba ali žival dotaknila gole žice, po kateri teče električni tok, bi se lahko poškodovala ali celo umrla, odvisno od tega, kako močan je bil tok in koliko električne energije prenaša. Previdni morate biti v bližini električnih vtičnic in golih žic, po katerih lahko teče električni tok.

Električno napravo je mogoče priključiti na tokokrog, tako da skozi napravo teče električni tok. Ta tok bo prenesel električno energijo, da bo naprava naredila nekaj, kar želimo, da naredi. Električne naprave so lahko zelo preproste. Na primer v žarnici tok prenaša energijo skozi posebno žico, imenovano žarilno nitko, zaradi česar žarnica sveti. Električne naprave so lahko tudi zelo zapletene. Električno energijo lahko uporabimo za pogon elektromotorja v orodju, kot sta vrtalnik ali ostilec za svinčnike. Električna energija se uporablja tudi za napajanje sodobnih elektronskih naprav, vključno s telefoni, računalniki in televizorji.

Nekateri izrazi, povezani z električno energijo

Tukaj je nekaj izrazov, na katere lahko naletimo pri preučevanju delovanja elektrike. Študij elektrike in tega, kako omogoča delovanje električnih tokokrogov, se imenuje elektronika. Obstaja področje inženirstva, imenovano elektrotehnika, kjer ljudje izumljajo nove stvari z uporabo elektrike. Vsi ti izrazi so pomembni, da jih poznajo.

• Tok je količina električnega naboja, ki teče. Ko se v eni sekundi nekje premakne 1 coulomb elektrike, je tok 1 amper. Za merjenje toka v eni točki uporabljamo ampermeter.

• Napetost, imenovana tudi "razlika potencialov", je "gonilo" za tokom. To je količina dela, ki ga lahko opravi električni vir na en električni naboj. Če ima 1 coulomb električne energije 1 joul energije, ima 1 volt električnega potenciala. Za merjenje napetosti med dvema točkama uporabljamo voltmeter.

• Upornost je sposobnost snovi, da "upočasni" tok, tj. zmanjša hitrost pretoka naboja skozi snov. Če električna napetost 1 volt vzdržuje tok 1 amper skozi žico, je upornost žice 1 ohm - temu pravimo Ohmov zakon. Kadar je pretoku toka nasprotno, se energija "porabi", kar pomeni, da se pretvori v druge oblike (kot so svetloba, toplota, zvok ali gibanje).

• Električna energija je sposobnost opravljanja dela z električnimi napravami. Električna energija je "ohranjena" lastnost, kar pomeni, da se obnaša kot snov in jo je mogoče prenašati s kraja na kraj (na primer po prenosnem mediju ali v bateriji). Električna energija se meri v joulih ali kilovatnih urah (kWh).

• Električna moč je hitrost porabe, shranjevanja ali prenosa električne energije. Tok električne energije po električnih vodih se meri v vatih. Če se električna energija pretvarja v drugo obliko energije, se meri v vatih. Če se del energije pretvori in del shrani, se meri v voltamperezih, če pa se shrani (kot v električnem ali magnetnem polju), se meri v reaktivnih voltamperezih.

Električna energija se večinoma proizvaja v elektrarnah. Večina elektrarn uporablja toploto za kuhanje vode v paro, ki poganja parni stroj. Turbina parnega stroja vrti stroj, ki se imenuje "generator". Zvite žice v generatorju se vrtijo v magnetnem polju. To povzroči, da po žicah teče elektrika, ki prenaša električno energijo. Ta proces se imenuje elektromagnetna indukcija. Michael Faraday je odkril, kako to doseči.

Obstaja veliko virov toplote, ki jih lahko uporabimo za pridobivanje električne energije. Vire toplote lahko razdelimo na dve vrsti: obnovljivi viri energije, pri katerih zaloga toplotne energije nikoli ne zmanjka, in neobnovljivi viri energije, pri katerih se zaloga sčasoma izčrpa.

Včasih je mogoče naravni tok, kot je energija vetra ali vode, uporabiti neposredno za vrtenje generatorja, tako da toplota ni potrebna.