Nevihta: definicija, vzroki, značilnosti in varnostni ukrepi

Običajno je popoldne več oblakov kot zgodaj zjutraj. To je zato, ker so se tla popoldne že dovolj segrela, da lahko vetrovi pihajo od tal navzgor. Ko se zrak dvigne dovolj visoko, se vodna para v njem kondenzira v oblak. Višina, na kateri se to zgodi, je odvisna od temperature in vlažnosti zraka. Včasih se lahko zrak dvigne tudi do 5.000 do 10.000 čevljev (1.524 do 3.048 m), preden se iz nevidne vodne pare zgosti majhen kumulusni oblak.

Visoki, puhasti oblaki se ne spremenijo, dokler ne dodamo veliko vlage. Ta vlaga pomaga pri vzpenjanju. Vlaga lahko doda toploto, kar pomeni, da se oblak v notranjosti segreje in se še hitreje dviguje. Zaradi vlage se kumulusni oblak "dvigne" navzgor in se spremeni v visok kumulusni oblak. Vetrovi znotraj tega oblaka so zelo močni. Grom in strele se začnejo pojavljati, ko je vrh oblaka visok 7 280 m (25 000 čevljev). Notranjost oblaka je takrat že dovolj hladna, da se vodne kapljice spremenijo v ledene kristale. Oblak kumulus preneha rasti, ko doseže toplo stratosfero. Nekateri nevihtni oblaki so dvakrat višji od Mount Everesta!

Močni zgornji vetrovi v stratosferi zgladijo in razširijo vrh oblaka. Zaradi tega je oblak videti kot vrh gobe ali nakovala. Ledeni kristali v oblaku nakovala mu dajejo razbrazdan videz. Ko nevihta narašča, vodne kapljice ali ledeni kristali v oblaku udarjajo in se mešajo med seboj ter se povečujejo. Dno oblaka postane temno, saj je voda tik pred padcem. Ko kapljice postanejo tako težke, da jih vetrovi v oblaku ne morejo več zadržati, padejo iz oblaka kot dež ali toča. Tudi med padanjem vodne kapljice rastejo, saj se mešajo z manjšimi kapljicami, in tako nastanejo velike dežne kaplje. V oblaku se poveča tudi toča. Enemu nevihtnemu oblaku običajno zmanjka energije v približno 30 do 50 minutah. Toda supercelični nevihtni oblaki lahko trajajo več ur, dokler se ne razpršijo z odtekanjem.

Nevihte so zelo aktivne z elektriko, zato jih imenujemo tudi električne nevihte. Strela je velika električna razelektritev, ki nastane med dvema nasprotno nabitima površinama.

Ob udaru strele se sprosti energija. Ta energija se prenese v zrak in povzroči, da se zrak hitro širi in pošilja zvočne valove. Grom je zvok, ki nastane zaradi hitrega širjenja zraka ob udaru strele. Grom je počasnejši od strele, saj je svetloba hitrejša od zvoka.

Le približno 10 % neviht se šteje za hude. Močne nevihte povzročajo močne vetrove s hitrostjo 93 km/h (več kot 58 milj na uro)^[] , točo s premerom 24 mm (1 palec), nenadne poplave in tornade. Neurja s točo poškodujejo pridelke, poškodujejo kovino na avtomobilih in razbijajo okna. Nenadne nenadne poplave, ki se zgodijo zaradi močnega deževja, so največji razlog za smrtne žrtve, povezane z vremenom.

Strela, ki se pojavlja ob vseh nevihtah, v ZDA vsako leto povzroči na tisoče gozdnih požarov. V ZDA strela vsako leto ubije ali poškoduje več sto ljudi.

Redne nevihte se začnejo, ko se topel zrak pri tleh pomeša z vlažnim zrakom, zaradi česar nastane vzgonski tok (veter, ki gre navzgor). Močna nevihta potrebuje močan vzgonski tok in močan padajoči tok. Močan vzgonski tok nastane, če so tla zelo vroča, če je zrak zelo vlažen in če je zrak nad njimi zelo hladen. Ko se okrepi vzgonski tok, se okrepi tudi nevihta.

Do bliskovitih poplav pride, ko počasi premikajoče se nevihte na majhnem območju izlijejo veliko več vode kot običajno. Dežuje tako močno, da se voda ne more dovolj hitro vsrkati v tla, zato se z gorskih pobočij ali hribov požene v potoke in reke. Ti potoki in reke ne morejo odvesti vse vode, zato hitro pride do poplav. Pri najhujših poplavah se gladina vode v potokih, suhih krajih ali kanjonih nevarno dvigne. Ob bliskovitih poplavah lahko nastanejo strašni blatni plazovi, ki se lahko zelo hitro premikajo. Prevračajo lahko velike skale, podirajo drevesa ter uničujejo stavbe in mostove.

Do bliskovitih poplav lahko pride tudi takrat, ko na istem mestu takoj za seboj udarita dve ali več neviht. Do njih lahko pride, če se razpoči jez ali se podre led. Do bliskovitih poplav lahko pride tudi ob močnem deževju na hitro taljenje snega.

Nevihte ne povzročajo le škode, temveč so lahko človeku in vsem živim bitjem v veliko pomoč. Poleti na številnih celinah dobimo veliko vode. Rastline prejmejo veliko življenjsko pomembnega dežja, ko ga potrebujejo. Brez neviht bi mnoge celine postale suhe. Ribe bi poginile, pridelki bi propadli in živali bi umrle.

Nevihte so tudi naše naravne klimatske naprave. Vroč zrak na površju se dvigne v visoko ozračje, kjer se toplota razprši v vesolje. Oblaki nam dajejo senco, dež pa lahko ohladi vroč dan. Brez neviht bi bila Zemlja toplejša za 20 °F (11 °C). Poleti se prah, megla in druga onesnaževala zbirajo v nižjih plasteh ozračja. Ko se zrak dvigne, bodisi v kumulusnih oblakih bodisi v nevihtah, se onesnaženje razširi višje v ozračje. Dež ob nevihtah odplakne veliko teh onesnaževal iz zraka.

Strele v nevihtah pomagajo ohranjati električno ravnovesje med Zemljo in ozračjem. Strela je tudi gnojilo. Ko se razbije po nebu, spremeni dušikov plin v zraku v dušikove spojine. Te padejo na tla in se dodajo zemlji. Dušik je ena od glavnih sestavin gnojil. Deset odstotkov dušikovega gnojila, potrebnega za kmetovanje, nastane s strelo.

Čeprav so nevihte nevarne, so lahko tudi v veliko pomoč. Poleti dajejo vodo, hladijo zemljo in čistijo zrak. Strele uravnovešajo električno energijo na Zemlji in pomagajo gnojiti zemljo. In po nevihti včasih vidimo mavrico.

Nekaj nasvetov za varnost v nevihti:

• Če se približa strela, poiščite zavetje v hiši, avtomobilu ali nizkem prostoru pod majhnimi drevesi, vendar ne v lopi. V hiši ne uporabljajte telefona ali drugih električnih naprav. Ne kopajte se ali prhajte.
• Držite se stran od vode, ker voda prevaja elektriko.
• Ne stojte na vrhu hriba. Poskusite biti najvišji objekt.
• Ne iščite zavetja pod samim drevesom.
• Ne približujte se kovini (kot so cevi, ograje in žične vrvi za perilo).
• Če se vam na prostem naježijo lasje, se takoj spustite na tla in se zvijete v kroglo.
• Če pride do nenadne poplave, se izogibajte nizkih mest. Z avtomobili ne vozite skozi vodo, ki teče po cesti ali mostu. Morda je videti plitva (ne globoka), vendar lahko hitro tekoča voda odplakne avto naravnost s ceste ali mostu. Za odplaknjenje večine avtomobilov sta potrebna le dva metra vode. Poleg tega je cesta pod vodo morda že izprana in je na njej globoka luknja. Hitra poplava lahko zlahka prevrne avtomobil in v njem ujame vse ljudi. Če se vaš avtomobil ustavi v poplavnih vodah, čim prej izstopite in se umaknite na višje ležeče mesto. Skoraj polovica ljudi, ki v ZDA umre v nenadnih poplavah, umre v avtomobilih.