Dež: kaj je, nastanek, merjenje in posledice za okolje

Kaj je dež

Dež je oblika padavin — tekoče vode, ki pada iz oblakov na površje Zemlje. Med padavine štejemo tudi točo, ploha in sneg. Dež je pomemben del kroženja vode in ključnega pomena za življenje rastlin, živali in ljudi.

Oblaki pogosto absorbirajo dim in tako ustvarijo dež, ki ga zaradi tega procesa pogosto imenujemo "naravno perilo". To pomeni, da oblaki pri nastajanju kapljic ujamejo delce in nečistoče iz zraka, ki jih nato z dežjem sprane na tla. Hkrati pa lahko dež odnaša onesnaževala iz zraka in jih prenese v zemljo in vode, kar ima tako koristne kot škodljive posledice (npr. kopičenje onesnaževal ali pojav kislega dežja).

Kako nastane dež

Dež nastane, ko se vodna para v zraku ohladi in kondenzira na drobnih delcih (kondenzacijskih jedrih) v oblaku ter tvori majhne kapljice. Ko kapljice zrastejo dovolj (s trki in združitvami ali z zmrzovanjem in taljenjem ledu v oblaku), postanejo pretežke, da bi jih zrak še nosil, in padejo kot dež.

Obstajata dva glavna mehanizma rasti kapljic:

• proces združevanja (collision–coalescence), ki poteka predvsem v toplih oblakih,
• proces z ledenimi zrni (ice‑crystal process), kjer se izmenjujejo zamrzovanje in taljenje v oblakih z različnimi temperaturami.

Merjenje dežja

Dež se običajno meri z merilnikom dežja. Glavne vrste merilnikov so:

• graduirani zbiralniki (enostavna posoda z razdelki),
• tipping bucket (vagica), ki šteje zapolnjevanja in daje avtomatske podatke,
• tehtalne merilne naprave (weighing gauges), ki natančno merijo maso padavin,
• optične in radarne metode ter satelitske ocene, ki omogočajo merjenje prenosa padavin na širšem območju.

Padavine se običajno izražajo v milimetrih (mm). 1 mm padavin pomeni 1 liter vode na kvadratni meter. Pri vremenskih poročilih pogosto navajamo tudi intenzivnost dežja: lahen, zmeren in močan. Pogoste meje za intenzivnosti so približno: lahek < 2,5 mm/h, zmeren 2,5–7,6 mm/h, močan > 7,6 mm/h.

Kje je veliko ali malo dežja

V nekaterih krajih pogosto dežuje. Tako nastajajo deževni gozdovi, kjer so količine padavin velike skozi vse leto. Nasprotno imajo nekatera območja zelo malo padavin, kar vodi v nastanek puščav. Porazdelitev dežja je odvisna od podnebja, reliefa, zračnih tokov in oddaljenosti od morja.

Neurja in nevarne posledice

Neurje pomeni nenadno močno deževje, pogosto povezano z nevihtami. V dolinah in ozkih soteskah lahko povzroči nenadne poplave (flash floods), ki nastanejo zelo hitro in so izjemno nevarne. Dolgotrajno ali obsežno močno deževje lahko privede do poplav, ki uničijo hiše, infrastrukturo in ogrožajo življenja. Ob intenzivnem deževju in nasičenju tal lahko pride tudi do zemeljskih plazov, ki ogrozijo pobočja in naselja.

Posledice za okolje in družbo

• Pozitivne: dež oskrbuje pitno vodo, polni reke, jezera in podtalnico, podpira kmetijstvo in naravne ekosisteme.
• Negativne: močne padavine povzročajo erozijo tal, odnašanje rodne zemlje, poplave, onesnaževanje rek in jezer zaradi odtoka, škodo na infrastrukturi ter tveganje za življenje in premoženje.
• Dež lahko tudi očisti zrak s prenosom delcev in nekaterih plinov na tla, vendar lahko hkrati prenaša industrijska onesnaževala in kislost v okolje (kisli dež), kar škoduje gozdovom, tlom in vodnim ekosistemom.
• V urbanih območjih močan dež pogosto povzroči plavanje kanalizacije, poplavljanje cest in zgradb zaradi velikega deleža nepropustnih površin (asfalt, beton).

Vpliv podnebnih sprememb in prilagajanje

Podnebne spremembe spreminjajo vzorce padavin: na nekaterih območjih se pričakuje več pogostih in močnejših nalivov, na drugih pa daljša obdobja suše. To povečuje tveganje za poplave, zemeljske plazove in pomanjkanje vode. Prilagoditveni ukrepi vključujejo:

• izboljšanje odvodnjave in gradnja zadrževalnikov ter zadrževalnih bazenov,
• obnavljanje in varovanje gozdov ter vlažnih območij, ki zmanjšujejo erozijo in poplave,
• uporaba prepustnih površin v mestih ter zelene infrastrukture (zeleni streh, plani za infiltracijo),
• zgodnje opozarjanje in sistemi za spremljanje vremena, radarno spremljanje in senzorski sistemi za hitro obveščanje o nevarnostih,
• načrtovanje rabe tal in urbanistične omejitve na poplavna območja.

Razumevanje nastanka dežja, natančno merjenje in priprava na njegove posledice sta ključna za varno in trajnostno upravljanje voda ter za zmanjševanje škode, ki jo lahko povzroči močno deževje in neurja.

Frontalni dež/ciklonski dež

Frontalni dež nastane, ko se v vremenski fronti srečata hladnejši in toplejši, vlažen zrak. Manj gost topel zrak se dvigne in kondenzira ter tvori oblake. Ti oblaki rastejo in sčasoma ustvarijo dež. V nekaterih krajih severnega zmernega pasu prihaja fronta hladnega zraka s severozahoda, fronta toplega zraka pa z jugozahoda.

Diagram hladne fronte, ki povzroča dež

Išči po črki