Zemeljski plaz: vzroki, vrste in zaščita pred plazovi

Zemeljski plaz zajema širok spekter premikov zemljine površine: padanje kamenja, globoke porušitve pobočij, zdrsi in plitvi tokovi ruševin. Takšni dogodki se lahko zgodijo počasi ali zelo hitro in povzročijo veliko škode na življenjih, infrastrukturi in okolju.

Glavni vzroki plazov

Osnovni vzrok nastanka plazov je običajno strmina, po kateri se material zaradi gravitacije začne spuščati navzdol. Poleg strmine pa k nastanku prispevajo še številni drugi dejavniki:

• erozija s strani rek, ledenikov ali oceanskih valov, zaradi česar postanejo pobočja prestrma (erozija, rek, ledenikov);
• nasičenost skal in tal zaradi taljenja snega ali močnega deževja, kar zmanjša trdnost materiala;
• potresi, ki povzročijo nenadno porušitev šibkih pobočij ali sprožijo razpoke v skalah;
• vulkanski izbruhi, ki privedejo do nanosa pepela, močnih padavin in tokov ruševin;
• vibracije iz strojev, prometa, razstreljevanja ali celo grmenja, ki lahko sprožijo porušitve;
• povečana obremenitev pobočja (teža vode, snega, nabiranje kamenja, skladišča ali objekti), ki lahko povzroči zlom;
• pritisk podtalnice, ki zmanjša kohezijo tal in destabilizira pobočje;
• v plitvih tleh, kjer odstranitev rastlin z globokimi koreninami oslabi vezavo koluvija na podlago (odstranjevanje vegetacije in izkopi).

Vloga lastnosti materiala

Pomembno je tudi, kakšen je material na pobočju. Nekatere snovi so občutljive na spremembe v vlage ali stres: na primer tiksotropna zmesi, kot sta blato ali peščena kaša, se lahko spremenijo iz gostega (podobno gelu) v tekoče (sol) ob dodatku vode, pritisku ali stresanju. Posledica je, da je območje v eni minuti stabilno, v naslednji minuti pa se nenadoma pretvori v tekoči tok.

Najhujše nesreče, kot so laharji ali blatni plazovi, se zgodijo nepričakovano in z majhnim opozorilom. V nekaterih primerih lahko velika stran vulkana nenadoma zdrsne — primeri so znani pri Tobi, Krakatoi in Mount St Helensu.

Vrste zemeljskih plazov

• Padci in odlomki skale (rockfalls) – hitri padci posameznih skal iz pobočja.
• Plazovi (slides) – premik velike količine zemeljskega ali skalnega materiala vzdolž ene ali več površin razpada.
• Tokovi ruševin (flows) – tekoči, hitro premikajoči se mešanici vode, blata, kamenja (vključuje blatne tokove in laharje).
• Uležaji in tolmuni (slumps) – počasnejše premike v plasteh, pogosto s translacijskimi ali rotacijskimi gibi.
• Lateralni širni premiki (lateral spreads) – pojavijo se pri hitro deformativnih tleh, na primer ob potresih ali ob povečani nasičenosti.

Znaki, ki napovedujejo nevarnost plazov

• pojava razpok ali premikov v tleh, stenah ali cestah;
• nagnjena ali poševna drevesa, drogovi in ograje;
• nenadno pojavljanje novih izvirov ali povečana pojavnost talne vode;
• odstopanje teras, plotov ali temeljev stavb;
• neobičajni zvoki, kot so tutnjenje ali škripanje iz pobočja;
• po hudih padavinah ali potresih je tveganje znatno večje.

Preprečevanje in zaščita

Racionalno upravljanje s tveganji lahko bistveno zmanjša verjetnost in posledice plazov. Ukrepi vključujejo:

• načrtovanje rabe zemljišč in prepoved gradnje na ogroženih pobočjih;
• odvajanje površinske in podtalne vode (drainage) za zmanjšanje nasičenosti tal;
• stabilizacija pobočij z obnovitvijo vegetacije, sajenjem gozdov in utrjevanjem korenin;
• inženirske rešitve: zidovi, sidra (rock bolts), geotekstili, mreže za kamenje, terasiranje in preoblikovanje strmin;
• omejevanje izkopov in pravilno izvedeni gradbeni posegi, ki zmanjšajo destabilizacijo;
• monitoring z uporabo LiDAR, satelitov, inklinometrov, merilnikov padavin in zemeljskih senzorjev ter definirane mejne vrednosti padavin (rainfall thresholds) za opozarjanje;
• preventivni odtok/odstranitev nevarnega materiala in zaščitne cone ter hitri sanacijski posegi po manjših zdrsih.

Varnostni ukrepi za prebivalce

• sprejmite opozorila lokalnih oblasti in obvestila o nevarnosti;
• če opazite znake premikanja terena, se umaknite na varno, višje ali bolj stabilno območje;
• na območju plazov ne ostajajte niti pri vznožju pobočja niti v suhem koritu reke med močnim deževjem;
• pri vožnji se izogibajte območjem, kjer pada kamenje ali kjer so razpoke na cesti; če se med vožnjo srečate s plazom, izberite smer stran od njegovega toka;
• vedno imejte pripravljen načrt evakuacije in nujne potrebščine (voda, zdravila, dokumenti) v primeru hitrega odhoda.

Po plazu — sanacija in obnova

Po dogodku je pomembno hitro oceniti nevarnost dodatnih premikov, onemogočiti dostop do ogroženih območij in začeti sanacijo. To vključuje odvoz materiala, popravilo infrastrukture, stabilizacijo pobočij in dolgoročno obnovo vegetacije. Pri večjih dogodkih je potreben sodelovanje geologov, inženirjev in lokalnih oblasti pri načrtovanju ponovne izgradnje ali trajne umestitve območij izven ogroženih con.

Z razumevanjem vzrokov, pravilnim načrtovanjem in pravočasnimi ukrepi lahko znatno zmanjšamo škodo, ki jo povzročajo zemeljski plazovi, ter izboljšamo varnost ljudi in premoženja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je zemeljski plaz?

V: Kaj je glavni vzrok zemeljskih plazov?

V: Kaj še prispeva k zemeljskim plazovom?

V: Kako vpliva tiksotropni material na zemeljske plazove?

V: Ali lahko vulkani povzročajo zemeljske plazove?

Išči po črki