Potres
Potres je nenaden premik zemeljskih tektonskih plošč, ki povzroči tresenje tal. To tresenje lahko povzroči poškodbe različnih struktur, kot so stavbe, in nadaljnjo razgradnjo zemeljskega površja.
Raziskovanje potresov se imenuje seizmologija. Potresi so običajno kratkotrajni, vendar jih je lahko v kratkem časovnem obdobju veliko. Nenadna sprostitev napetosti v tektonskih ploščah sproži valove energije, ki potujejo po Zemlji. Seizmologija preučuje vzroke, pogostost, vrsto in velikost potresov.
Obstajajo veliki in mali potresi. Veliki potresi lahko porušijo stavbe ter povzročijo smrtne žrtve in poškodbe. Potrese merimo z opazovanjem s seizmografi. Magnituda potresa in jakost tresenja sta običajno prikazana na Richterjevi lestvici. Richterjevo lestvico je leta 1935 izumil Charles Francis Richter. Na lestvici je magnituda 2 komaj opazna, magnituda 5 (ali več) pa povzroči škodo na velikem območju.
Potres pod oceanom lahko povzroči cunami, ki lahko na goratih območjih povzroči enako uničenje kot sam potres. Potresi lahko povzročijo tudi zemeljske plazove. Potresi so del naravnega kroženja kamnin na Zemlji. Učinek potresa lahko izmerimo s seizmometrom. Ta zazna povzročene tresljaje in te premike zapiše na seizmograf. Moč ali magnituda potresa se meri z Richterjevo lestvico. Richterjeva lestvica ima številke od 0 do 9. Največji potres, ki je bil kdaj koli izmerjen, je imel moč 9,5 stopnje na lestvici, 10 stopinj pa še nikoli ni bilo zabeleženih.
Znanstveniki ne morejo napovedati potresa, preden se zgodi. Vemo pa, kje se bodo potresi lahko zgodili v prihodnosti, na primer v bližini prelomov.Potres pod oceanom lahko povzroči cunami, ki lahko povzroči enako veliko uničenje kot sam potres.
Poškodbe po potresu v San Franciscu v Kaliforniji leta 1906.
Zgodovina
Potresi včasih prizadenejo mesta in ubijejo na stotine ali tisoče ljudi. Večina potresov se zgodi ob pacifiškem ognjenem obroču, vendar se največji potresi večinoma zgodijo v drugih krajih. Tektonsko aktivni kraji so kraji, kjer so potresi ali vulkanskiizbruhi pogosti.
Vzroki za potres
Potrese povzročajo tektonski premiki v zemeljski skorji. Glavni vzrok je, ko se tektonske plošče premikajo ena čez drugo, kar povzroča orogenezo (gradnjo gora) in hude potrese.
Meje med premikajočimi se ploščami tvorijo največje prelomne površine na Zemlji. Ko se stikajo, se zaradi gibanja med ploščami povečujejo napetosti. To se nadaljuje, dokler napetost ne naraste in se zlomi, kar nenadoma omogoči drsenje po zaklenjenem delu preloma. Pri tem se nakopičena energija sprosti v obliki udarnih valov. Takšna preloma sta prelom San Andreas v San Franciscu in prelom v dolini Rift v Afriki. 1. Vulkanski potresi: potresi, ki jih povzročijo vulkanski izbruhi, so precej uničujoči. Vendar so ti potresi omejeni na območja aktivnih vulkanov. 2. Potresi zaradi zrušenja : Na območjih z intenzivno rudarsko dejavnostjo se pogosto zrušijo strehe podzemnih rudnikov in pride do manjših tresljajev. Te potrese imenujemo kolapsni potresi.
Vrste potresnih prelomov
Obstajajo tri glavne vrste geoloških prelomov, ki lahko povzročijo potres: normalni, povratni (potisni) in udarni. Normalni prelomi se pojavljajo predvsem na območjih, kjer se zemeljska skorja širi. Obratni prelomi se pojavljajo na območjih, kjer se zemeljska skorja skrajšuje. Prelomi z naglim zdrsom so strme strukture, kjer obe strani preloma vodoravno drsita druga mimo druge.
Replika starodavnega seizmometra z nihalom, občutljivim na tresenje tal. V Luoyangu leta 133 našega štetja je zaznal potres, ki je bil oddaljen 400 do 500 km (250 do 310 milj).
Skupine potresov
Večina potresov je del zaporedja, ki so med seboj povezani po lokaciji in času. Večino potresnih sklopov sestavljajo majhni tresljaji, ki povzročijo malo ali nič škode, vendar obstaja teorija, da se potresi lahko ponavljajo v pravilnem vzorcu.
Predpotres je potres, ki se zgodi pred večjim potresom, imenovanim glavni potres.
Popotresni sunek je potres, ki nastane po predhodnem potresu, glavnem potresu. Popotresni sunek je na istem območju kot glavni potres, vendar ima vedno manjšo magnitudo. Popotresni sunki nastanejo, ko se zemeljska skorja prilagodi na učinke glavnega sunka.
Potresni roji so zaporedje potresov na določenem območju v kratkem časovnem obdobju. Od potresov, ki jim sledi vrsta popotresnih sunkov, se razlikujejo po tem, da noben potres v zaporedju ni očitno glavni sunek, zato noben nima izrazito višje magnitude od drugih. Primer potresnega roja je potres v nacionalnem parku Yellowstone leta 2004.
Včasih pride do vrste potresov v obliki nekakšne potresne nevihte, pri kateri se potresi na prelomu zvrstijo v skupinah, pri čemer vsakega sproži tresenje ali prerazporeditev napetosti prejšnjih potresov. Podobno kot popotresni sunki, vendar na sosednjih segmentih preloma, se ti potresni sunki pojavljajo več let, pri čemer so nekateri poznejši potresi enako uničujoči kot zgodnji. Takšen vzorec se je v 20. stoletju pojavil na severnoanatolskem prelomu v Turčiji.
Cunami
Cunami ali veriga hitro premikajočih se valov v oceanu, ki jih povzročijo močni potresi, je zelo resen izziv za varnost ljudi in potresno inženirstvo. Ti valovi lahko poplavijo obalna območja, uničijo hiše in celo odnesejo cela mesta. To je nevarnost za celotno človeštvo.
Cunamijev žal ni mogoče preprečiti. Vendar pa obstajajo opozorilni sistemi, ki lahko prebivalce opozorijo, preden veliki valovi dosežejo kopno, da imajo dovolj časa, da pohitijo na varno.zavedamo se tega cunamija
Predvajanje medijev Animacija cunamija v Sendaju leta 2011.
Potresna zaščita
Potresno odporne stavbe so zgrajene tako, da vzdržijo uničujočo silo potresa. To je odvisno od vrste konstrukcije, oblike, porazdelitve mase in togosti. Uporabljajo se različne kombinacije. Stavbe kvadratne, pravokotne in lupinaste oblike bolje vzdržijo potres kot nebotičniki. Da bi zmanjšali obremenitve, lahko pritličje stavbe podpirajo izjemno togi votli stebri, preostali del stavbe pa podpirajo prožni stebri znotraj votlih stebrov. Druga metoda je uporaba valjčkov ali gumijastih blazinic, s katerimi se osnovni stebri ločijo od tal, kar omogoča, da se stebri med potresom tresejo vzporedno drug z drugim.
Da bi preprečili porušitev strehe, jo gradbeniki izdelujejo iz lahkih materialov. Zunanje stene so izdelane iz močnejših in bolj ojačanih materialov, kot sta jeklo ali armirani beton. Med potresom lahko prožna okna pomagajo držati skupaj, da se ne razbijejo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je potres?
O: Potres je nenaden premik ali tresenje zemeljskih tektonskih plošč, ki povzroči tresenje tal. To tresenje lahko uniči stavbe in razbije zemeljsko površje.
V: Kaj povzroča potrese?
O: Potrese povzročajo motnje v ravnovesju Zemlje. Različne tektonske plošče se počasi premikajo druga mimo druge. Ko se zataknejo, se v njih ustvarja napetost, in ko se ta nenadoma sprosti, povzroči potres.
V: Kdo raziskuje potrese?
O: Ljudje, ki preučujejo potrese, se imenujejo seizmologi. Raziskujejo vzroke, ponovitve, vrsto in velikost potresov ter njihove učinke na ljudi in premoženje.
V: Kako izmerimo magnitudo potresa?
O: Moč ali magnitudo potresa merimo z Richterjevo lestvico, ki jo je leta 1935 izumil Charles Francis Richter. Razpon je od 0 do 10, pri čemer je 2 komaj opazna, 5 (ali več) pa povzroči škodo na velikem območju. Največji doslej zabeleženi potres je bil 9,5, 10 pa na tej lestvici še nikoli ni bilo zabeleženih.
V: Ali lahko predvidimo, kdaj se bo zgodil potres?
O: Znanstveniki ne morejo napovedati potresa, preden se zgodi, lahko pa opredelijo območja, kjer se lahko v prihodnosti zgodijo potresi, na primer v bližini prelomnih črt, tako da se lahko ljudje pripravijo na potrese, če se na teh območjih zgodijo.
V: Kakšno uničenje lahko povzroči potres?
O: Potresi lahko povzročijo uničenje stavb in prelomijo zemeljsko površino ter ustvarijo ogromne valove, imenovane cunamiji, ki lahko povzročijo enako uničenje kot sam potres, ter zemeljske plazove, ki lahko dodatno poškodujejo zemljišča in premoženje v okolici.
