Poplave: definicija, vzroki, posledice, evakuacija in zaščita

Poplava je prelivanje vode na običajno suha tla. To je najpogosteje posledica prelivanja reke, porušitve jezu, taljenja snega ali močnega deževja. Redkeje se pojavljajo cunamiji, nevihtni valovi ali obalne poplave. Poplave se razlikujejo po trajanju in hitrosti nastanka: nekatere so počasi naraščajoče (rečne poplave), druge pa so nenadne in zelo uničujoče (bliskovne poplave).

Najbolj smrtonosne poplave so bile leta 1931 na Kitajskem, kjer je umrlo med 2 000 000 in 4 000 000 ljudi. Poplava v Kerali v Indiji je bila še ena poplava, ki je uničila hiše ljudi. Poplave pogosto povzročijo velike gospodarske izgube, uničijo cestno in železniško infrastrukturo ter otežijo oskrbo z vodo in elektriko.

Med poplavami poskušajo ljudje sebe in svoje najdragocenejše imetje hitro premakniti na višje lege. Postopek zapuščanja domov in iskanja varnega prostora se imenuje evakuacija ob poplavah. Pri tem je pomembno, da sledimo navodilom civilne zaščite in reševalnih služb.

Vzroki poplav

• Prekomerno deževje: podolgovato ali intenzivno deževje lahko preseže zmogljivost rek in kanalizacij.
• Taljenje snega: hitro taljenje v pomladanskem obdobju poveča dotok vode v reke in potoke.
• Prelivi rek in jezov: naravni ali umetni prelivi (porušitev jezov) povzročijo nenaden porast vodostaja.
• Obalne nevihte in nevihtni valovi: vetrovi in nizki zračni tlak povzročijo dvig morske gladine in poplave ob obali.
• Urbanizacija: betonirane površine zmanjšajo vpojnost tal in povečajo odtok vode.
• Tropski cikloni in cunamiji: ob morju lahko pride do velikih valov in poplavnih plim.

Vrste poplav

• Rečne poplave: počasen dvig vodostaja rek, pogosto ob dolgotrajnem deževju.
• Bliskovne poplave: nastanejo hitro, po močnem krajevnem deževju ali sprožitvi plazov; so zelo nevarne zaradi hitrosti in moči toka.
• Obalne poplave in plimni poplavi: povezane s pritiski v oceanu, vključno z nevihtnimi valovi in cunamiji.
• Urbanih poplav: poplave zaradi zamašene ali nezadostne kanalizacije v mestih.

Posledice poplav

• Smrt in poškodbe ljudi ter živali.
• Uničenje domov, kmetijskih pridelkov in infrastrukture.
• Zastrupitev pitne vode in širjenje nalezljivih bolezni (npr. zaradi fekalne kontaminacije).
• Dolgotrajne gospodarske posledice, brezposelnost in izguba prihodkov.
• Erozija tal, usedline in spremembe v krajini, ki lahko vplivajo na prihodnje tveganje.
• Psihološki učinki: travma, stres in potreba po dolgotrajni psihosocialni podpori.

Priprava in zaščita pred poplavami

• Načrt evakuacije: določite varne poti in zbirna mesta za družino; vadite načrt.
• Pripravite komplet za nujne primere:
  • voda (vsaj 3 dni), konzervirana hrana, svetilka, rezervne baterije, radio na baterije ali z ročnim polnjenjem
  • prva pomoč, nujna zdravila, rezervna oblačila in topli pokrivalni kosi
  • kopije pomembnih dokumentov v vodotesni embalaži, denar v gotovini
  • polno napolnjen mobilni telefon in prenosne baterije
• Zaščita doma: če je mogoče, dvignite električne vtičnice in ogrevalne naprave nad pričakovano raven poplave; namestite povratne ventile v odtoke; uporabljajte peščene vreče ali druge začasne pregrade.
• Pravna in zavarovalna zaščita: preverite zavarovanje za poplave in varujte dokumente ter vrednosti v vodotesnih škatlah.
• Ohranjanje naravnih zaščit: ohranjanje mokrišč, rečnih prepustov in gozdov, ki blažijo poplavne valove.

Evakuacija in varnostni ukrepi med poplavo

• Sledite navodilom lokalnih oblasti; če odredijo evakuacijo, zapustite območje takoj.
• Ne hodite in ne vozite skozi poplavljeno območje. Samo 15 cm hitro tekoče vode lahko povzročijo padec, 30 cm lahko odnese osebni avtomobil.
• Izogibajte se stiku z vodo, če je le mogoče — vsebuje lahko nevarne snovi in prenosne mikroorganizme.
• Izklopite elektriko in plin le, če to lahko storite varno. Električni tok v vodi je lahko usoden.
• Če ne morete zapustiti stavbe, se premaknite v višje nadstropje, vendar strehe uporabljajte le kot zadnjo možnost; signalizirajte reševalcem s svetilko, zvokom ali svetlimu materialu.
• Ne poskušajte prečkati mostov ali poti, ki so poškodovani ali prekriti z vodo.

Po poplavi: varnostni ukrepi in sanacija

• Počakajte na uradno obvestilo, da je območje varno, preden se vrnete domov.
• Izogibajte se pitju vode iz pip, dokler ni potrjena varnost — po potrebi jo zavrite ali uporabite ustrezne razkuževalne metode.
• Dokumentirajte škodo z fotografijami in zabeležkami za potrebe zavarovalnice in pomoči.
• Prezračite in posušite prostore; preprečite nastanek plesni in glivic z ustreznim čiščenjem in razkuževanjem.
• Odstranite onesnaženo hrano in zdravila; preverite navodila zdravstvenih služb.
• Poiščite psihosocialno podporo, če je to potrebno — poplave lahko pustijo dolgotrajne čustvene posledice.

Ukrepi za zmanjšanje tveganja na ravni skupnosti

• Vzpostavitev zgodnjih opozorilnih sistemov za vreme in vodostaje.
• Prostorsko načrtovanje, ki preprečuje gradnjo v poplavnih območjih ali zahteva ustrezne zaščitne ukrepe.
• Investicije v infrastrukturo: jezovi, nasipi, zadrževalniki in izboljšana odvodnja.
• Izobraževanje prebivalstva o tveganjih in ukrepih varnosti.

Poplave so naravni pojav, a z ustrezno pripravo, pravočasnim obveščanjem in premišljenimi ukrepi lahko zmanjšamo izgube življenj in materialno škodo. Pomembno je, da se na morebitne poplave pripravimo zase in kot skupnost ter upoštevamo navodila reševalnih služb in oblasti.

Onesnaževanje pitne vode

Med poplavami je veliko vode, ki se preliva v vode, vendar je večinoma onesnažena in ni varna za pitje. Če ljudje pijejo to umazano vodo, lahko zbolijo za boleznimi, kot so tifus in kolera, hepatitis in druge podobne bolezni. Ljudje se lahko pripravijo na preživetje poplave tako, da napolnijo veliko posod s svežo in čisto pitno vodo ter shranijo druge nujne zaloge, kot so: zdravila in hrana. Med poplavami se ljudje poskušajo umakniti na višje strani, saj poplavna voda ne bi dosegla visokih območij ali krajev na višji nadmorski višini. Tudi odtoki se prelivajo in mešajo s čisto vodo, zato lahko ljudje, ki jo pijejo, zbolijo.

Jesenske sredozemske poplave v Alicanteju, Španija, september 1997

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je poplava?

V: Kateri so vzroki za poplave?

V: Katera je bila najhujša poplava v zgodovini?

V: Kaj je evakuacija ob poplavah?

V: Kakšne so posledice poplav?

V: Kaj so poplave v Kerali?

V: Kakšna je zgodba o veliki poplavi?

Išči po črki