Poplave
Poplava je prelivanje vode na običajno suha tla. To je najpogosteje posledica prelivanja reke, porušitve jezu, taljenja snega ali močnega deževja. Redkeje se pojavljajo cunamiji, nevihtni valovi ali obalne poplave.
Najbolj smrtonosne poplave so bile leta 1931 na Kitajskem, kjer je umrlo med 2 000 000 in 4 000 000 ljudi. Poplava v Kerali v Indiji je bila še ena poplava, ki je uničila hiše ljudi.
Med poplavami poskušajo ljudje sebe in svoje najdragocenejše imetje hitro premakniti na višje lege. Postopek zapuščanja domov in iskanja varnega prostora se imenuje evakuacija ob poplavah.
Onesnaževanje pitne vode
Med poplavami je veliko vode, ki se preliva v vode, vendar je večinoma onesnažena in ni varna za pitje. Če ljudje pijejo to umazano vodo, lahko zbolijo za boleznimi, kot so tifus in kolera, hepatitis in druge podobne bolezni. Ljudje se lahko pripravijo na preživetje poplave tako, da napolnijo veliko posod s svežo in čisto pitno vodo ter shranijo druge nujne zaloge, kot so: zdravila in hrana. Med poplavami se ljudje poskušajo umakniti na višje strani, saj poplavna voda ne bi dosegla visokih območij ali krajev na višji nadmorski višini. Tudi odtoki se prelivajo in mešajo s čisto vodo, zato lahko ljudje, ki jo pijejo, zbolijo.
Jesenske sredozemske poplave v Alicanteju, Španija, september 1997
Vzroki za poplave
Poplave običajno nastanejo, ko se količina vode v vodnem telesu, kot je jezero, prelije zunaj njega. Včasih se pretrga jez, ki nenadoma izpusti veliko količino vode. Posledica tega je, da se del vode prenese na kopno in "poplavi" območje. Mnoge reke tečejo v strugi med rečnimi bregovi. Poplave nastanejo, ko reka zaradi svoje moči preseže bregove. To je pogostejše v ovinkih ali meandrih. Škodo zaradi poplav lahko preprečimo tako, da se umaknemo iz krajev, ki poplavljajo. Vendar so ljudje že dolgo radi imeli svoje domove in podjetja ob vodi, saj je voda koristna za kmetijstvo in promet ter na druge načine. Poplave nastanejo tudi zaradi neustreznega upravljanja kanalizacije. Najpogostejši vzrok so padavine. Poplave povzroča tudi taljenje snega. Cunamiji in nevihtni valovi so manj pogosti načini nastanka poplav. Obalne poplave so še en pogost vzrok poplav, ki jih povzročajo sistemi nizkega pritiska ali nevihte.
Sorodne strani
- Nadzor nad poplavami
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je poplava?
O: Poplava je prelivanje vode, ki je najpogosteje posledica prelivanja rek, porušitve jezov, taljenja snega, močnega deževja, cunamijev ali nevihtnih valov.
V: Kateri so vzroki za poplave?
O: Vzroki za poplave so lahko prelivanje rek, porušitev jezov, taljenje snega, obilne padavine, cunamiji ali nevihtni valovi.
V: Katera je bila najhujša poplava v zgodovini?
O: Najbolj smrtonosna poplava v zgodovini je bila tista na Kitajskem leta 1931, ko je umrlo med 20 00 000 in 40 00 000 ljudi.
V: Kaj je evakuacija ob poplavah?
O: Evakuacija ob poplavah je postopek zapuščanja domov in iskanja varnejšega prostora med poplavami.
V: Kakšne so posledice poplav?
O: Posledice poplav so lahko uničujoče, vključno z uničenjem domov, smrtnimi žrtvami in škodo na infrastrukturi.
V: Kaj so poplave v Kerali?
O: Poplave v Kerali so bile poplave v Indiji, ki so uničile domove ljudi in so se zgodile v zadnjih letih.
V: Kakšna je zgodba o veliki poplavi?
O: Zgodba o veliki poplavi je mit, ki govori o poplavi, ki je uničila svet, in ga najdemo v različnih kulturah in religijah.
