Francoska Gvajana: francoski čezmorski departma v Južni Ameriki
Francoska Gvajana (francosko Guyane) je francoski čezmorski departma in regija na severnoatlantski obali Južne Amerike. Po površini je druga največja francoska regija in največji čezmorski departma Francije in Evropske unije.
Njegova prefektura in največje mesto je Cayenne.
Geografija in podnebje
Francoska Gvajana leži na severni obali Južne Amerike, med državama Surinam na zahodu in Brazilijo na vzhodu in jugu, ob Atlantskem oceanu na severu. Pokriva približno 83.534 km², kar jo uvršča med največje upravne enote v Franciji. Večino ozemlja prekriva amazonski deževni pragozd; naseljen je predvsem ob obali in ob večjih rekah.
Podnebje je ekvatorialno do tropsko vlažno: vroče in vlažno skozi vse leto z izrazito deževnimi obdobju (posebno med decembrom in julijem, odvisno od regije). Povprečne temperature običajno presegajo 25 °C.
Narava in biodiverziteta
Francoska Gvajana je znana po izjemni biotski pestrosti. Velike površine primarnega gozda so dom številnim vrstam rastlin in živali, vključno z endemičnimi in ogroženimi vrstami. Pomembni naravni rezervati in zaščitena območja vključujejo Parc Amazonien de Guyane (ustvarjen 2007), enega največjih nacionalnih parkov v Franciji, ki pokriva velik del notranjosti.
Reke, močvirja in obalna območja podpirajo bogato ptičje življenje, tropske ribe in reptile. Hkrati so ogrožene dejavnosti, kot so ilegalno zlatarjenje, vir onesnaževanja (življenjski okolju škodljivi živosrebrovi izkopi) in krčenje gozda.
Zgodovina
Območje so naseljevala različna domorodna ljudstva (Arawak, Wayana, Kaliña in drugi) pred prihodom Evropejcev. V 17. in 18. stoletju je postala pomembna kolonija, v 19. stoletju pa je bila na nekaterih otokih in obalah vzpostavljena kaznilnica (znana kot „gvajanski kazenski otoki“, vključno z zloglasnim Devil's Island), ki je delovala do sredine 20. stoletja. Leta 1946 je Francoska Gvajana postala francoski čezmorski departma. Od 1. januarja 2016 se lokalna uprava reorganizirala v eno samostojno teritorialno skupnost (Collectivité territoriale de Guyane), ki združuje pooblastila regije in departmaja, ob prisotnosti prefekta, ki zastopa francosko vlado.
Prebivalstvo in kultura
Prebivalstvo je mešanica različnih etničnih skupin: kreoli (potomci afriških sužnjev in evropskih naseljencev), Maroons (potomci pobeglih afriških sužnjev), domorodna ljudstva, evropski priseljenci, Brazilci, Surinami in manjšine, kot so Hmong, ki so se naselili po preselitvah iz jugovzhodne Azije. Število prebivalcev znaša okoli 300.000, z nizko povprečno gostoto naseljenosti zaradi velike površine neporušenih gozdov.
Uradni jezik je francoščina, vendar se pogosto govori tudi gujanski kreolščina ter številni domorodni jeziki in portugalski. Kulturno življenje je pestro: izrazit je karneval, glasba (kreolske in afrodogajanske tradicije), ples ter lokalne kulinarike, ki združujejo afriške, bronžnoameriške in evropske vplive.
Gospodarstvo
Gospodarstvo temelji pretežno na javnem sektorju in na dejavnostih, povezanih s Centre Spatial Guyanais v Kourou (vesoljski center oziroma izstrelišče), ki je eden ključnih delodajalcev in predstavlja pomemben vir prihodkov zaradi izstrelitev komercialnih in znanstvenih raket v sodelovanju z evropskimi partnerji. Pomembne so tudi ribištvo, gozdarstvo in kmetijstvo (v obalnih ravnicah).
Hkrati ima regija velike družbene in gospodarske izzive: visoka brezposelnost, gospodarska odvisnost od subvencij iz matične države in ilegalne dejavnosti, zlasti nezakonito zlatarjenje, ki škoduje okolju in lokalnemu prebivalstvu.
Promet in infrastruktura
- Glavno letališče: Cayenne – Félix Eboué Airport (CAY), povezave s Francijo in nekaterimi sosednjimi mesti.
- Vesoljski center v Kourou (Centre Spatial Guyanais) je mednarodno pomembno izstrelišče.
- Cestna mreža je razvita predvsem vzdolž obale; povezava z Brazilijo preko mostu čez reko Oyapock (odprt 2017) izboljšuje prometne vezi z Brazilijo. Z Surinamom je kontakt pogosto z rečno prometno povezavo preko reke Maroni.
Uprava in pravni status
Francoska Gvajana je polnopravni del Francije in hkrati zunanji meja Evropske unije kot ena izmed njenih oddaljenih regij. Veljajo francoski zakoni in evropski predpisi, čeprav z nekaterimi prilagoditvami zaradi posebnosti oddaljene regije. Valuta je evro, kot v matični Franciji.
Okoljski izzivi in varstvo
Kljub bogastvu narave se regija sooča z resnimi okoljskimi izzivi: nezakonito zlatarjenje, onesnaževanje z živim srebrom, krčenje gozdov in pritiski zaradi razvoja. Hkrati so zavarovana območja in narodni parki ključni pri ohranjanju biodiverzitete in podpirajo znanstvene raziskave ter trajnostni turizem.
Turizem
Turizem je predvsem naravnega in znanstvenega značaja: obiskovalce privlačijo tropski gozdovi, rečne plovbe, opazovanje prostoživečih živali in zgodovinske točke, kot so ostanki nekdanje kaznilnice. Posebnost je tudi vesoljski center, kjer si obiskovalci lahko ogledajo izstrelitve in obiskovalni center.
Glavni izzivi in perspektive
Francoska Gvajana ima potencial rasti preko vesoljskega sektorja, trajnostnega izkoriščanja naravnih virov in razvoja ekologičnega turizma. Hkrati pa je nujno reševanje družbenih težav—izboljšanje izobrazbe, delovnih mest in infrastrukture ter učinkovitejše ukrepanje proti okoljski degradaciji in nezakonitim dejavnostim.
Za več informacij o upravni strukturi, zgodovini ali aktualnih dogodkih v regiji je priporočljivo preveriti uradne vire francoske administracije in lokalnih skupnosti.
Ime
Gvajana izvira iz indijanskega jezika (Arawak) in pomeni "dežela mnogih voda". Dodana beseda "francoski" v večini jezikov, ki niso francoski, izvira iz kolonialnih časov, ko jih je bilo v regiji pet; od zahoda proti vzhodu:
- Španska Gvajana (zdaj regija Guayana v Venezueli)
- Britanska Gvajana (zdaj Gvajana)
- Nizozemska Gvajana (zdaj Surinam)
- Francoska Gvajana (zdaj Gvajana)
- Portugalska Gvajana (zdaj Amapá v Braziliji).
Francosko Gvajano in dve večji državi na severu in zahodu, Gvajano in Surinam, še vedno pogosto skupaj imenujemo Gvajane in tvorijo Gvajanski ščit.
Geografija
Francoska Gvajana meji na dve državi: Na zahodu meji na Surinam, na vzhodu in jugu pa na Brazilijo. Na severu je Atlantski ocean. Območje ima dve glavni geografski regiji: obalni pas, kjer živi večina ljudi, in gost deževni gozd, ki se ob brazilski meji postopoma dviga do skromnih vrhov gorovja Tumuc-Humac.
Najvišja točka v departmaju je Bellevue de l'Inini (3°35′N 53°31′W / 3.583°N 53.517°W / 3.583; -53.517 (Bellevue de l'Inini)) v občini Maripasoula; visoka je (851 m). Druge gore so Mont Machalou (782 m), Pic Coudreau (711 m) in Mont St Marcel (635 m).
Ob obali je več majhnih otokov, trije otoki Îles du Salut, ki vključujejo Hudičev otok, in osamljeni otoki Îles du Connétable, ki se nahajajo vzdolž obale proti Braziliji.
Jez Petit-Saut na severu departmaja tvori umetno jezero in proizvaja električno energijo. V Francoski Gvajani je veliko rek.
To je francoski departma z več gozdovi, saj 98 % departmaja pokriva ekvatorialni gozd.
Od leta 2007[posodobitev] je amazonski deževni gozd v najjužnejšem delu departmaja zaščiten kot Gvajanski amazonski park, eden od desetih francoskih nacionalnih parkov. Ozemlje parka obsega približno 33.900 kvadratnih kilometrov v občinah Camopi, Maripasoula, Papaïchton, Saint-Élie in Saül.
Podnebje
Podnebje v Cayennu na nadmorski višini 9 m spada v podtip Af (podnebje tropskega deževnega gozda, znano tudi kot ekvatorialno podnebje) po Köppenovi podnebni klasifikaciji.
Povprečna letna temperatura v Cayennu je 26,7 °C (80,1 °F). Povprečno najtoplejši mesec je september s povprečno temperaturo 27,2 °C (81,0 °F). Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 26,1 °C (79,0 °F).
Povprečna letna količina padavin v Cayennu znaša 3.205,5 mm. Mesec z največ padavinami v povprečju je maj s 513,1 mm (20,2 in) padavin. Mesec z najmanj padavinami je september s povprečno 43,2 mm padavin. V povprečju je 201,0 dneva s padavinami, od tega je največ padavin maja (27,0 dneva), najmanj pa septembra (5,0 dneva).
Geografski zemljevid Francoske Gvajane
Uprava
Departma Francoska Gvajana je pod upravo Collectivité territorial de la Guyane v Cayennu.
Upravni oddelki
V Francoski Gvajani sta 2 okrožja in 22 občin. Z zakonom 2011-884 z dne 27. julija 2011 so bili 31. decembra 2015 ukinjeni kantoni departmaja.
| INSEEcode | Okrožje | Kapital | Prebivalstvo | Območje | Gostota | Občine |
| 9731 | Cayenne | 164,489 | 42,588.9 | 3.9 | 14 | |
| 9732 | Saint-Laurent-du-Maroni | 87,849 | 40,945.0 | 2.1 | 8 |
V departmaju je 22 občin:
| INSEEcode | Občina | Prebivalstvo | Območje | Gostota ( | Medobčinski |
| Okrožje Cayenne | |||||
| 97302 | 55,817 | 23.60 | 2,365.13 | Le Centre Littoral | |
| 97307 | Matoury | 31,934 | 137.20 | 232.76 | Le Centre Littoral |
| 97304 | Kourou | 25,868 | 2,160.00 | 11.98 | Les Savanes |
| 97309 | Remire-Montjoly | 21,787 | 46.11 | 472.50 | Le Centre Littoral |
| 97305 | Macouria | 11,209 | 378.00 | 29.61 | Le Centre Littoral |
| 97308 | Saint-Georges | 3,960 | 2,320.00 | 1.71 | L'Est Guyanais |
| 97310 | Roura | 3,537 | 3,902.50 | 0.91 | Le Centre Littoral |
| 97312 | Sinnamary | 2,984 | 1,340.00 | 2.23 | Les Savanes |
| 97313 | Montsinéry-Tonnegrande | 2,477 | 737.20 | 3.36 | Le Centre Littoral |
| 97303 | Iracoubo | 1,931 | 2,762.00 | 0.70 | Les Savanes |
| 97356 | Camopi | 1,751 | 10030.00 | 0.17 | L'Est Guyanais |
| 97301 | Régina | 968 | 12130.00 | 0.08 | L'Est Guyanais |
| 97314 | Ouanary | 147 | 1,080.00 | 0.14 | L'Est Guyanais |
| 97358 | Saint-Élie | 119 | 5,680.00 | 0.02 | Les Savanes |
| Okrožje Saint-Laurent-du-Maroni | |||||
| 97311 | 44,169 | 4,830.00 | 9.14 | Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais) | |
| 97353 | Maripasoula | 10,984 | 18,360.00 | 0.60 | Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais) |
| 97306 | Mana | 9,916 | 6,332.60 | 1.57 | Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais) |
| 97360 | Apatou | 8,040 | 2,020.00 | 3.98 | Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais) |
| 97357 | Grand-Santi | 6,656 | 2,123.00 | 3.14 | Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais) |
| 97362 | Papaichton | 6,572 | 2628.00 | 2.50 | Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais) |
| 97361 | Awala-Yalimapo | 1,364 | 187.40 | 7.28 | Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais) |
| 97322 | Saül | 148 | 4,475.00 | 0.03 | Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais) |
Demografski podatki
Prebivalci Francoske Gvajane se v francoščini imenujejo Guyanais (ženske: Guyanaises).
V Francoski Gvajani je leta 2014 živelo 252 338 prebivalcev, gostota prebivalstva pa je bila 3,0 prebivalca/km2 . Mesto z več prebivalci je glavno mesto Cayenne (55.817 prebivalcev). Podprefektura Saint-Laurent-du-Maroni ima 44.169 prebivalcev.
Razvoj prebivalstva v Francoski Gvajani
Gospodarstvo
Glavne tradicionalne gospodarske panoge so ribištvo, zlatarstvo in lesna industrija. Poleg tega ima pomembno vlogo v lokalnem gospodarstvu vesoljski center Gvajana, ki je bil ustanovljen v Kourouju leta 1964.
Zapor na otoku Devils Island
Tri otoke ob obali je francoska vlada med letoma 1852 in 1953 uporabljala kot zaporniške otoke. To so bili:
- Kraljeva dežela ISland
- Otok Saint-Joseph se uporablja za osamitev v tišini in temi za poskuse pobega
- Otok Devils Island za politične zapornike [tu je bil pridržan Dreyfus]
Obsojenci, ki so bili obsojeni na več kot 8 let zapora in so preživeli ter odslužili kazen, se niso mogli vrniti v Francijo, ampak so morali do konca življenja ostati kot prisilni naseljenci.
Znani zaporniki:
- Alfred Dreyfus
- Henri Charrière [r. 16. november 1906 - 19. julij 1973] alias Papillion (metulj). Vlomilec in razbijalec sefov je bil 26. oktobra 1931 obsojen zaradi umora pasarja Rolanda Le Petita [ Priznal je, da je bil kriminalec, vendar je zanikal obtožbo umora]. Obsojen je bil na dosmrtno ječo in deset let prisilnega dela. 22. decembra 1931 se je poročil z Georgette Fourel, županjo prvega pariškega okrožja. [Razvezala sta se 8. julija 1970 po odločitvi pariškega višjega sodišča]. Po kratkem zaporu v prehodnem zaporu Beaulieu v Caenu v Franciji so ga leta 1933 prepeljali v zapor St-Laurent-du-Maroni na reki Maroni v kazensko naselje v celinski Francoski Gvajani. Trdil je, da je od leta 1933 do leta 1941, ko mu je končno uspelo pobegniti, večkrat pobegnil. Leta 1942 so ga aretirali in poslali v kruto kazensko naselje El Dorado v zvezni državi Bolivar v Venezueli. Po letu dni zapora je bil Charrière 3. julija 1944 izpuščen z osebnimi dokumenti. Pet let pozneje je dobil venezuelsko državljanstvo; postal je poslovnež in se ponovno poročil. Njegova avtobiografija iz leta 1969 je postala knjižna uspešnica, pozneje pa so jo posneli v filmu s Stevom McQueenom in Dustinom Hoffmanom. Francoski zapisi o njegovem življenju v letih 1933-1944 so drugačni: 29. septembra 1933 je zapustil citadelo Saint-Martin-de-Ré na ladji Martinière in 14. oktobra pristal v Saint-Laurent-du-Maroni s statusom "prepeljan". V transportnem taborišču mu ostane le malo časa, saj je dodeljen kot pomočnik medicinske sestre v kolonialni bolnišnici André-Bouron, kjer vidi številne zapornike, ki se vračajo z begov in mu pripovedujejo svoje zgodbe o pobegu, iz katerih bo črpal navdih. Ta kraj mu preprečuje delo na sečiščih ali kmetijskih koncesijah, ki obsojence uničijo v nekaj mesecih. Prvič je pobegnil 5. septembra 1934, vendar mu ni uspelo v Kolumbiji, državi, ki pobegle obsojence vrača v Francijo. Po presoji Posebnega pomorskega sodišča je dve leti preživel v celicah zapora na otoku Svetega Jožefa. Večkrat premeščen je končal kot glavni bolničar v indijanskem taborišču na celinski Gvajani, v gozdnem taborišču Cascades, iz katerega je pobegnil v noči z 18. na 19. marec 1944 skupaj s še štirimi tovariši].
Galerija
· .jpg)
Pogled na Cayenne iz zraka.
· 
Pogled z otoka île Royale: pristanišče in otok St Joseph.
· 
Reka Kourou.
· 
Slap Maripa na reki Oyapock.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Francoska Gvajana?
O: Francoska Gvajana je francoski čezmorski departma in regija na severnoatlantski obali Južne Amerike.
V: Kako velika je Francoska Gvajana v primerjavi z drugimi francoskimi regijami?
O: Po površini je Francoska Gvajana druga največja francoska regija.
V: Kakšen je položaj Francoske Gvajane kot čezmorskega departmaja Francije?
O: Francoska Gvajana je največji francoski čezmorski departma.
V: Kakšen je položaj Francoske Gvajane kot regije Evropske unije?
O: Francoska Gvajana je največji čezmorski departma Evropske unije.
V: Katero je glavno in največje mesto Francoske Gvajane?
O: Prefektura in največje mesto Francoske Gvajane je Cayenne.
V: Kateri je uradni jezik Francoske Gvajane?
O: Uradni jezik Francoske Gvajane je francoščina.
V: Kje se nahaja Francoska Gvajana?
O: Francoska Gvajana leži na severni atlantski obali Južne Amerike.
