Francoska Gvajana

Ime

Gvajana izvira iz indijanskega jezika (Arawak) in pomeni "dežela mnogih voda". Dodana beseda "francoski" v večini jezikov, ki niso francoski, izvira iz kolonialnih časov, ko jih je bilo v regiji pet; od zahoda proti vzhodu:

1. Španska Gvajana (zdaj regija Guayana v Venezueli)
2. Britanska Gvajana (zdaj Gvajana)
3. Nizozemska Gvajana (zdaj Surinam)
4. Francoska Gvajana (zdaj Gvajana)
5. Portugalska Gvajana (zdaj Amapá v Braziliji).

Francosko Gvajano in dve večji državi na severu in zahodu, Gvajano in Surinam, še vedno pogosto skupaj imenujemo Gvajane in tvorijo Gvajanski ščit.

Geografija

Francoska Gvajana meji na dve državi: Na zahodu meji na Surinam, na vzhodu in jugu pa na Brazilijo. Na severu je Atlantski ocean. Območje ima dve glavni geografski regiji: obalni pas, kjer živi večina ljudi, in gost deževni gozd, ki se ob brazilski meji postopoma dviga do skromnih vrhov gorovja Tumuc-Humac.

Najvišja točka v departmaju je Bellevue de l'Inini (3°35′N 53°31′W / 3.583°N 53.517°W / 3.583; -53.517 (Bellevue de l'Inini)) v občini Maripasoula; visoka je (851 m). Druge gore so Mont Machalou (782 m), Pic Coudreau (711 m) in Mont St Marcel (635 m).

Ob obali je več majhnih otokov, trije otoki Îles du Salut, ki vključujejo Hudičev otok, in osamljeni otoki Îles du Connétable, ki se nahajajo vzdolž obale proti Braziliji.

Jez Petit-Saut na severu departmaja tvori umetno jezero in proizvaja električno energijo. V Francoski Gvajani je veliko rek.

To je francoski departma z več gozdovi, saj 98 % departmaja pokriva ekvatorialni gozd.

Od leta 2007^{[posodobitev] je} amazonski deževni gozd v najjužnejšem delu departmaja zaščiten kot Gvajanski amazonski park, eden od desetih francoskih nacionalnih parkov. Ozemlje parka obsega približno 33.900 kvadratnih kilometrov v občinah Camopi, Maripasoula, Papaïchton, Saint-Élie in Saül.

Podnebje

Podnebje v Cayennu na nadmorski višini 9 m spada v podtip Af (podnebje tropskega deževnega gozda, znano tudi kot ekvatorialno podnebje) po Köppenovi podnebni klasifikaciji.

Povprečna letna temperatura v Cayennu je 26,7 °C (80,1 °F). Povprečno najtoplejši mesec je september s povprečno temperaturo 27,2 °C (81,0 °F). Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 26,1 °C (79,0 °F).

Povprečna letna količina padavin v Cayennu znaša 3.205,5 mm. Mesec z največ padavinami v povprečju je maj s 513,1 mm (20,2 in) padavin. Mesec z najmanj padavinami je september s povprečno 43,2 mm padavin. V povprečju je 201,0 dneva s padavinami, od tega je največ padavin maja (27,0 dneva), najmanj pa septembra (5,0 dneva).

Geografski zemljevid Francoske Gvajane

Uprava

Departma Francoska Gvajana je pod upravo Collectivité territorial de la Guyane v Cayennu.

Upravni oddelki

V Francoski Gvajani sta 2 okrožja in 22 občin. Z zakonom 2011-884 z dne 27. julija 2011 so bili 31. decembra 2015 ukinjeni kantoni departmaja.

V departmaju je 22 občin:

INSEEcode	Občina	Prebivalstvo (2014)	Območje	Gostota ( vg./km²)	Medobčinski
Okrožje Cayenne
97302	Cayenne	55,817	23.60	2,365.13	Le Centre Littoral
97307	Matoury	31,934	137.20	232.76	Le Centre Littoral
97304	Kourou	25,868	2,160.00	11.98	Les Savanes
97309	Remire-Montjoly	21,787	46.11	472.50	Le Centre Littoral
97305	Macouria	11,209	378.00	29.61	Le Centre Littoral
97308	Saint-Georges	3,960	2,320.00	1.71	L'Est Guyanais
97310	Roura	3,537	3,902.50	0.91	Le Centre Littoral
97312	Sinnamary	2,984	1,340.00	2.23	Les Savanes
97313	Montsinéry-Tonnegrande	2,477	737.20	3.36	Le Centre Littoral
97303	Iracoubo	1,931	2,762.00	0.70	Les Savanes
97356	Camopi	1,751	10030.00	0.17	L'Est Guyanais
97301	Régina	968	12130.00	0.08	L'Est Guyanais
97314	Ouanary	147	1,080.00	0.14	L'Est Guyanais
97358	Saint-Élie	119	5,680.00	0.02	Les Savanes
Okrožje Saint-Laurent-du-Maroni
97311	Saint-Laurent-du-Maroni	44,169	4,830.00	9.14	Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais)
97353	Maripasoula	10,984	18,360.00	0.60	Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais)
97306	Mana	9,916	6,332.60	1.57	Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais)
97360	Apatou	8,040	2,020.00	3.98	Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais)
97357	Grand-Santi	6,656	2,123.00	3.14	Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais)
97362	Papaichton	6,572	2628.00	2.50	Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais)
97361	Awala-Yalimapo	1,364	187.40	7.28	Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais)
97322	Saül	148	4,475.00	0.03	Vzhodna Gvajana (L'Ouest Guyanais)

Demografski podatki

Prebivalci Francoske Gvajane se v francoščini imenujejo Guyanais (ženske: Guyanaises).

V Francoski Gvajani je leta 2014 živelo 252 338 prebivalcev, gostota prebivalstva pa je bila 3,0 prebivalca/km² . Mesto z več prebivalci je glavno mesto Cayenne (55.817 prebivalcev). Podprefektura Saint-Laurent-du-Maroni ima 44.169 prebivalcev.

Razvoj prebivalstva v Francoski Gvajani

Gospodarstvo

Glavne tradicionalne gospodarske panoge so ribištvo, zlatarstvo in lesna industrija. Poleg tega ima pomembno vlogo v lokalnem gospodarstvu vesoljski center Gvajana, ki je bil ustanovljen v Kourouju leta 1964.

Zapor na otoku Devils Island

Tri otoke ob obali je francoska vlada med letoma 1852 in 1953 uporabljala kot zaporniške otoke. To so bili:

• Kraljeva dežela ISland
• Otok Saint-Joseph se uporablja za osamitev v tišini in temi za poskuse pobega
• Otok Devils Island za politične zapornike [tu je bil pridržan Dreyfus]

Obsojenci, ki so bili obsojeni na več kot 8 let zapora in so preživeli ter odslužili kazen, se niso mogli vrniti v Francijo, ampak so morali do konca življenja ostati kot prisilni naseljenci.
Znani zaporniki:

• Alfred Dreyfus
• Henri Charrière [r. 16. november 1906 - 19. julij 1973] alias Papillion (metulj). Vlomilec in razbijalec sefov je bil 26. oktobra 1931 obsojen zaradi umora pasarja Rolanda Le Petita [ Priznal je, da je bil kriminalec, vendar je zanikal obtožbo umora]. Obsojen je bil na dosmrtno ječo in deset let prisilnega dela. 22. decembra 1931 se je poročil z Georgette Fourel, županjo prvega pariškega okrožja. [Razvezala sta se 8. julija 1970 po odločitvi pariškega višjega sodišča]. Po kratkem zaporu v prehodnem zaporu Beaulieu v Caenu v Franciji so ga leta 1933 prepeljali v zapor St-Laurent-du-Maroni na reki Maroni v kazensko naselje v celinski Francoski Gvajani. Trdil je, da je od leta 1933 do leta 1941, ko mu je končno uspelo pobegniti, večkrat pobegnil. Leta 1942 so ga aretirali in poslali v kruto kazensko naselje El Dorado v zvezni državi Bolivar v Venezueli. Po letu dni zapora je bil Charrière 3. julija 1944 izpuščen z osebnimi dokumenti. Pet let pozneje je dobil venezuelsko državljanstvo; postal je poslovnež in se ponovno poročil. Njegova avtobiografija iz leta 1969 je postala knjižna uspešnica, pozneje pa so jo posneli v filmu s Stevom McQueenom in Dustinom Hoffmanom. Francoski zapisi o njegovem življenju v letih 1933-1944 so drugačni: 29. septembra 1933 je zapustil citadelo Saint-Martin-de-Ré na ladji Martinière in 14. oktobra pristal v Saint-Laurent-du-Maroni s statusom "prepeljan". V transportnem taborišču mu ostane le malo časa, saj je dodeljen kot pomočnik medicinske sestre v kolonialni bolnišnici André-Bouron, kjer vidi številne zapornike, ki se vračajo z begov in mu pripovedujejo svoje zgodbe o pobegu, iz katerih bo črpal navdih. Ta kraj mu preprečuje delo na sečiščih ali kmetijskih koncesijah, ki obsojence uničijo v nekaj mesecih. Prvič je pobegnil 5. septembra 1934, vendar mu ni uspelo v Kolumbiji, državi, ki pobegle obsojence vrača v Francijo. Po presoji Posebnega pomorskega sodišča je dve leti preživel v celicah zapora na otoku Svetega Jožefa. Večkrat premeščen je končal kot glavni bolničar v indijanskem taborišču na celinski Gvajani, v gozdnem taborišču Cascades, iz katerega je pobegnil v noči z 18. na 19. marec 1944 skupaj s še štirimi tovariši].

Galerija

Sorodne strani

• Okrožja departmaja Francoska Gvajana