Deževni gozd

Deževni gozd je gozd, v katerem je veliko padavin. Najbolj znani deževni gozdovi so v tropih ali subtropih, večinoma na območju medtropske konvergence. Največji deževni gozd je Amazonski deževni gozd, ki je večinoma v Braziliji. Takšni gozdovi imajo izjemno biotsko raznovrstnost. Biologi pravijo, da več kot polovica vseh rastlinskih in živalskih vrst živi v deževnem gozdu. Od tu izvira tudi več kot 1/4 vseh zdravil. Čeprav pokrivajo le 6 % zemeljske površine, so še vedno pomemben vir kisika.

V deževnem gozdu pade povprečno od 50 do 250 palcev dežja na leto. Skozi vse leto je toplo, le redko temperatura preseže 34 °C ali pade pod 20 °C. Povprečna vlažnost zraka je od 77 do 88 %. Tropski deževni gozdovi se pojavljajo na treh glavnih geografskih območjih po svetu.

Del Južne in Srednje Amerike - porečje Amazonke in Kostarika.
Afrika - porečje reke Kongo z majhnim območjem v Zahodni Afriki; tudi vzhodni Madagaskar.
Južna Azija in Avstralija - zahodna obala Indije, Assam, jugovzhodna Azija, Nova Gvineja in Queensland v Avstraliji.

Manj uporabljan izraz je deževni gozd zmernega pasu. V zmernih deževnih gozdovih Severne Amerike je letna količina padavin več kot 140 cm, povprečna letna temperatura pa je med 4 in 12 °C (39 in 54 °F). Vendar se opredelitve v drugih državah precej razlikujejo. Na primer avstralske opredelitve so bolj ekološko-strukturne kot podnebne:

Zaprta krošnja dreves, ki izključuje vsaj 70 % neba.
Gozd sestavljajo predvsem drevesne vrste, ki za obnovo ne potrebujejo požara, vendar se lahko v senci in na naravnih odprtinah obnavljajo s sadikami.

Ta opredelitev ne bi ustrezala gozdovom zahodne Severne Amerike, zato izraz "zmerni deževni gozd" ni tako splošno sprejet. Vreme v deževnem gozdu bi bilo vlažno, torej mokro, vendar toplo kot v rastlinjaku. Najspodnejša plast prejme 2 % sončne svetlobe. Na tem območju lahko rastejo le rastline, ki so prilagojene nizki svetlobi. Spodnji sloj je med krošnjami in gozdnimi tlemi. V njej živijo številne ptice, kače in kuščarji ter plenilci, kot sta jaguar in leopard. Na tej ravni so listi veliko večji, življenje žuželk pa je bogato.

Globalni zemljevid vegetacije. Najtemnejša mesta so deževni gozdovi

Značilnosti

Značilnosti tropskih deževnih gozdov so:

Zemlja je večinoma nižja od 700 metrov pod morsko gladino.
Podnebje:

Veliko padavin
Visoka temperatura
Enakomerno: brez večjih razlik

Rastlinstvo: 90 % ali več dresnikov (Angiosperms)

Visoka drevesa s krošnjami
Liane (plezalke)
Epifiti
Listi so veliki, s popolnimi robovi, s kapljičnimi konicami
Cvetovi in plodovi veliki
Opraševanje večinoma z žuželkami
Leguminaceae so najpogostejša družina rastlin
Zimzelene rastline: listi lahko odpadejo, vendar ne sezonsko

Živali

Velika raznolikost: veliko različnih vrst
Številne žuželke, ki se prehranjujejo z rastlinami, in številne zaščite rastlin pred žuželkami.
Številni drevesni sesalci

Pet plasti

V tropskih deževnih gozdovih običajno prevladujejo različne rastline in živali na različnih ravneh. Najvišji sloj je nastajajoči sloj. Nato je plast krošenj. Pod visoko krošnjo je podrast. Podrast sestavljajo manjša drevesa, trte in grmičevje. Naslednja plast se imenuje grmovna plast, v njej pa so večinoma grmičevje. Spodnja plast so gozdna tla. Ta je sestavljena iz majhnih rastlin na tleh.

Emergentni sloj

Vzhajajoča plast je najbolj oddaljena od tal. Visoko na drevesih se zadržujejo orli. Njihove ostre oči nenehno iščejo majhne opice in drug plen. Med vrhovi dreves nenehno preletavajo metulji, papige, tukani in na stotine drugih pisanih ptic.

Plast krošnje

Krošnja je kot velika zelena streha nad gozdom. Drevesa rastejo tanko in ravno, kot stebri, ki iščejo sonce. Veje se razraščajo šele, ko so zelo visoka. Potem se razširijo kot dežnik na sončni svetlobi. Drevesa so tako tesno skupaj, da do spodnjih plasti prodre zelo malo svetlobe. V plasti živijo številne vrste opic, ptic in žuželk. Živali, ki so v tej plasti doma, se pogosto celo življenje ne dotaknejo tal. Vse, kar potrebujejo, najdejo v krošnjah dreves. Do vode lahko pridejo iz drevesnih dupel, če ne, pa jo lahko dobijo iz listov in epifitov, ki rastejo v krošnjah. Živali se prehranjujejo z listi in plodovi dreves, žuželkami ali drugimi živalmi. Visoka drevesa v krošnjah morajo biti sposobna doseči sončno svetlobo visoko v zraku in še vedno dobivati hranila iz tanke prsti na gozdnih tleh. Njihove korenine ne segajo globoko v tla, saj tam ni ničesar, do česar bi lahko segle rastline. Namesto tega se korenine širijo v vse smeri vzdolž tal ali tik pod njimi. Tako lahko hitro izkoristijo hranila iz recikliranih rastlin in živali, ki so padle na tla.

Plast podrastja

Podstrešje je običajno temen in vlažen prostor pod krošnjami dreves. Tam je zelo malo svetlobe in ni vetra, saj jih krošnja preprečuje. Rastline pod krošnjami morajo biti sposobne živeti z zelo malo sončne svetlobe. To plast sestavljajo grmičevje, velike zelene rastline in majhna drevesa. Pogosto rastejo le na odprtih mestih, kjer je padlo veliko drevo. Druge rastline, na primer trte, rastejo na velikih drevesih.

Plast grmovja

V grmovnem sloju so večinoma grmičevje. V njej je večina orhidej deževnega gozda, saj orhideje uporabljajo vodo iz gozdnih tal, rastlinje iz podrasti in sončno svetlobo, ki se odbija od listov krošnje. To je najmanjši sloj deževnega gozda, vendar vsebuje več kot 84 % orhidej v deževnem gozdu. V grmovnem sloju je običajno zelo temno, razen majhnih pik sončne svetlobe, ki prihajajo skozi prazne prostore v porajajočem se sloju. Kljub temu, da v grmovni plasti ni veliko sončne svetlobe, je zelo vlažna [mokra in topla]. V grmovju živi veliko žuželk, kot so škorpijoni, hrošči in tarantule. Mnogi ljudje deževni gozd razvrščajo v 4 in ne 5 plasti. Po njihovem mnenju je plast grmovja del podrasti.

Gozdna tla

Tla se imenujejo gozdna tla. Tu živijo kače, tapirji, jaguarji, tamanduji in gorile. Na tleh deževnega gozda je temno. Tu je tudi veliko žuželk, velikanskih stonog, pajkov, mravelj in hroščev. Tla deževnega gozda so pogosto zelo odprta in se po njih zlahka sprehodimo. To je zato, ker do tal pride tako malo svetlobe, da tam lahko raste zelo malo rastlin.

Rastline in živali

Ena od vrst rastlin v deževnem gozdu ne potrebuje zemlje. Te rastline se imenujejo epifiti ali zračne rastline. Zračne rastline živijo na vejah dreves v krošnjah ali podrasti, njihove korenine pa so v zraku. V vlažnem deževnem gozdu zbirajo vodo iz dežja, ki pade nanje.

Ena od vrst zračnih rastlin je cvetlica, imenovana orhideja. V deževnem gozdu je na tisoče različnih vrst orhidej. Nekatere zračne rastline shranjujejo vodo v bazenih v svojih koreninah in okoli njih. V teh bazenih lahko živijo žabe in salamandre. Žabe morajo jajčeca običajno odlagati v ribnike, nekatere drevesne žabe iz deževnega gozda pa jih odlagajo v bazenčke v zračnih rastlinah. Tako žabicam nikoli ni treba sestopiti na tla. nekatere rastline so narejene za zdravila za ljudi.

V deževnem gozdu živi na milijone vrst žuželk. Nikoli ni tako mrzlo, da bi jih uničilo. Tam so čebele, metulji, termiti, hrošči in številne vrste muh. Povsod so mravlje. Ena od vrst mravelj je vojaška mravlja. Mravlje nimajo gnezd. Vsak dan se odpravijo v vrsto in lovijo druge žuželke, ki jih pojedo. Ponoči se povežejo in oblikujejo živo gnezdo okoli svoje kraljice in ličink ali mravljinčkov.

Kače živijo na drevesih in gozdnih tleh. Jedo žabe, jajca, ptice, žuželke in majhne živali. Nekatere kače, na primer latinskoameriška kača fer-de-lance, so strupene, druge pa ne. Velika nestrupena kača je anakonda iz Južne Amerike. Je ena največjih kač na svetu. Svoj plen ubije tako, da se ovije okoli živali in jo stisne, dokler ne more dihati.

Opice so v deževnem gozdu zelo pogoste živali. Večina jih živi v krošnjah dreves in pod njimi. Imajo dolge roke, s katerimi se zibajo z veje na vejo, nekatere pa se med prehranjevanjem z repom držijo dreves. So hitri in okretni, z lahkoto skačejo z drevesa na drevo po hrano. Različne opice jedo različne stvari. Jedo lahko orehe, rože, korenine in žabe. Njihovo tuljenje in vpitje se sliši po celotnem deževnem gozdu, tudi če jih ni mogoče videti med drevesi.

Med krošnjami deževnega gozda živijo tudi številne pisane ptice, živali pa živijo tudi na gozdnih tleh. Tapir je gozdna žival, ki je videti kot velik prašič. Pravzaprav je v sorodu s konjem in nosorogom. Živijo v južnoameriških in azijskih deževnih gozdovih ter se prehranjujejo z listjem, vejicami in sadjem. Tapirji so med živalmi, ki jih lovijo velike mačke v deževnem gozdu. Jaguarji, leopardi in tigri so največji plenilci deževnega gozda. Te mačke imajo čudovite kožuhe, ki jih že leta lovijo za trgovino s krznom. Pikasti kožuhi jaguarjev in leopardov so bili še posebej priljubljeni za izdelavo krznenih kožuhov. Danes si večina držav prizadeva zaščititi svoje velike mačke, vendar se številne še vedno lovijo nezakonito.

To je le nekaj živali in rastlin v deževnem gozdu. V deževnih gozdovih živi približno polovica različnih vrst rastlin in živali na svetu. Številne rastline in živali, zlasti žuželke, sploh nimajo znanstvenih imen, saj jih biologi še nikoli niso razvrstili.

Pohod vojaških mravelj

Bela orhideja

Ljudje deževnega gozda

V deževnih gozdovih že več tisoč let živijo številna plemena ljudi. Ti prebivalci gozdov običajno pripadajo eni od dveh skupin. Običajno so lovci in nabiralci ali pa kmetje, ki se ukvarjajo s košnjo in kurjenjem.

Lovci/zbiralci

Lovci in nabiralci živijo tako kot v vseh drugih delih sveta. Ubijejo živali in za hrano poberejo vse, kar jim gozd priskrbi. Za razliko od Arktike je orodje vedno na voljo. V nasprotju s puščavo je voda vedno na voljo. Ljudje ne potrebujejo oblačil, ki bi jih ščitila pred vremenskimi vplivi. Gozd jim celo omogoča, da si olajšajo lov. Mnogi ljudje lovijo z zastrupljenimi puščicami. Strupi izvirajo iz gozdnih rastlin. Tako je živali lažje ubiti.

Kmetje, ki se ukvarjajo s košnjo in kurjenjem

Večina gozdnih prebivalcev se ukvarja s košnjo in kurjenjem. Pridelujejo pridelke na majhnih jasah ter se ukvarjajo z lovom in nabiralništvom v gozdu. To jim zagotavlja hrano skozi vse leto. Najprej posekajo drevesa in druge rastline na določenem območju. Mrtve rastline pustijo, da se posušijo, nato pa jih sežgejo. Pepel iz zgorelih rastlin gre v zemljo in jo za nekaj časa naredi rodovitno. To se imenuje kmetovanje s košnjo in sežiganjem.

Na majhnih njivah nekaj let gojijo pridelke za hrano, nato se družina ali skupina preseli in izkrči novo njivo. Staro polje se prepusti gozdu, ki ga prerašča. Čez nekaj let je spet videti kot deževni gozd, ki ga obdaja.

Ta vrsta kmetovanja ne škoduje deževnemu gozdu, če se z njim ukvarja le nekaj ljudi. Majhne čistine ponovno postanejo deževni gozd brez kakršne koli škode. Zemljišče se uporabi in reciklira, da se lahko spet uporabi kdaj drugič. Deževni gozd se po odhodu ljudi zlahka ponovno razraste in zapolni jaso. To se danes spreminja. Danes je deževnih gozdov vse manj, ker jih preveč ljudi požiga.

Deževni gozdovi v nevarnosti

Deževni gozdovi imajo nekaj resnih težav, ki jih je treba odpraviti. Deževni gozdovi se izsekavajo prehitro. Vsako leto je uničeno območje v velikosti Zahodne Virginije. To je težava za vse.

Deževni gozdovi so tako veliki in gosti, da je v njih dolga leta živelo ali hodilo zelo malo ljudi. Vendar se to danes spreminja. Milijoni revnih, pogosto lačnih ljudi živijo v bližini deževnih gozdov po vsem svetu. Ti ljudje si obupno želijo boljšega življenja in menijo, da ga lahko najdejo v gozdovih.

Naseljenci lahko pridejo v deževne gozdove, ker so sodobni stroji odprli ceste globoko v džunglo. Ceste običajno gradijo podjetja, ki želijo sekati drevesa ali kopati rudnine v gozdu. Druge ceste gradijo vlade, da bi omogočile trgovino in vstop naseljencem v gozd. Revni ljudje na tisoče prihajajo v gozd po cestah in si jemljejo zemljo za pridelavo hrane. Drevesa in rastline požgejo, da naredijo polje. Nato posadijo pridelke za hrano in prodajo. Okoli njih enako počnejo drugi kmetje, tako da gozd ne ostane več gozd, ki bi lahko zrasel nazaj.

Nove kmetije lahko na slabi zemlji pridelujejo pridelke le nekaj let. Kmetje nato zemljo prodajo živinorejcem ali pa jo preprosto zapustijo in izkrčijo novo zemljišče. Tla so tako slaba, da na njih več kot nekaj let ne bo rasla niti trava za krmo za živino. Do takrat je zemlja trda in na njej raste le nekaj plevela. Deževni gozd je uničen in z zemljiščem ni mogoče storiti ničesar.

Če se bo to nadaljevalo dovolj dolgo, bodo gozdovi uničeni, kmetje pa se ne bodo imeli kam preseliti. Potem bodo ti ljudje stradali, ker ne bo več zemlje, na kateri bi lahko pridelovali hrano. Če bi jih prisilili, da prenehajo sekati gozdove, to ne bi pomagalo, saj bi stradali zdaj in ne pozneje. Treba je najti nove načine, da bodo ti ljudje lahko živeli na zemljišču deževnega gozda, ne da bi ga uničevali.

Prav tako nihče ne ve, kako bo uničenje deževnih gozdov spremenilo Zemljo. Vemo, da bo po izginotju dreves padlo manj dežja. To lahko povzroči, da bodo nekatere reke, ki oskrbujejo z vodo mesta v okolici deževnega gozda, del leta presahnile. S sežiganjem dreves se v zrak sprošča tudi ogljik. Ogljik absorbira sončno toploto. Ali bo sežiganje tolikšnega števila dreves spremenilo zrak in povzročilo toplejše podnebje na Zemlji? Strokovnjaki se o tem prepirajo, vendar se to morda dogaja.

Deževni gozdovi so tudi vir številnih stvari, ki so človeku koristne. Kar eno od štirih zdravil, kupljenih v trgovini, je bilo odkrito v deževnem gozdu. Kava, čokolada, banane, koruza, čaj, sladki krompir, brazilski oreščki, kavčuk in tapioka izvirajo iz deževnega gozda. Iz dreves deževnega gozda je bil pridobljen zelo dragocen les. Od tam izvirajo mahagonij, tikovec in les balze. Teh dreves ni mogoče gojiti brez gostih, vlažnih in toplih deževnih gozdov. Zato bi izguba deževnih gozdov prizadela tudi druge ljudi, ne le tiste, ki morajo tam živeti.

Tropski deževni gozdovi se nahajajo v pasu okoli ekvatorja (nič stopinj zemljepisne širine), večinoma na območju med obratnikom Raka (23,5° severne zemljepisne širine) in obratnikom Kozoroga (23,5° južne zemljepisne širine). Ta 3000 milj (4800 km) širok pas imenujemo "tropi".

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je deževni gozd?

O: Deževni gozd je vrsta gozda, ki prejema veliko padavin in ima izjemno biotsko raznovrstnost, saj v njem živi več kot polovica vseh rastlinskih in živalskih vrst.

V: Kje se nahajajo najznamenitejši deževni gozdovi?

O: Najznamenitejši deževni gozdovi so v tropih ali subtropih, večinoma na območju medtropske konvergence. Največji deževni gozd je Amazonski deževni gozd, ki je večinoma v Braziliji.

V: Kolikšen odstotek zemeljske površine pokrivajo?

O: Deževni gozdovi pokrivajo le 6 % zemeljske površine.

V: Koliko padavin v povprečju pade v deževnem gozdu?

O: Deževni gozd dobi v povprečju od 50 do 250 palcev (1,2-6,3 m) dežja skozi leto.

V: V kakšnem temperaturnem območju se običajno zadržuje?

O: Vse leto je toplo, le redko temperatura preseže 34 °C ali pade pod 20 °C. Povprečna vlažnost zraka je od 77 do 88 %.

V: Na katerih geografskih območjih so tropski deževni gozdovi?

O: Tropski deževni gozdovi se pojavljajo na treh glavnih geografskih območjih po svetu - v Južni in Srednji Ameriki, Afriki in južni Aziji ter Avstralaziji.

V: Kaj je deževni gozd zmernega pasu?

O: Deževni gozd zmernega pasu je tisti, ki prejme več kot 140 cm padavin na leto in ima povprečno temperaturo med 4 in 12 °C (39-54 °F).