Gozd
Gozd je zemljišče s številnimi drevesi. Številne živali potrebujejo gozdove za življenje in preživetje. Gozdovi so zelo pomembni in rastejo na številnih mestih po svetu. So ekosistem, ki vključuje številne rastline in živali.
Temperatura in količina padavin sta za gozdove najpomembnejši. Mnogi kraji so zanje prehladni ali presuhi. Gozdovi lahko obstajajo od ekvatorja do bližnjih polarnih območij, vendar so v različnih podnebjih različne vrste gozdov. V hladnem podnebju prevladujejo iglavci, v zmernem pasu in tropskem podnebju pa gozdove sestavljajo predvsem cvetoče rastline. Različna količina padavin prav tako povzroča različne vrste gozdov. V puščavah ni gozdov, le nekaj dreves na mestih, kjer njihove korenine lahko pridejo do podzemne vode.
Biogradski gozd v Črni gori
Stari bukovi sestoji: Bruselj, del gozda Sonian.
Temperatni deževni gozd v soteski Hellyer v Tasmaniji
Deževni gozd Fatu Hiva, Polinezija.
Gozd Parambikulam, Kerala, Indija
Starodavni gozd v Bradingu, otok Wight, Anglija, z modrimi zvončki (Hyacinthoides non-scripta), belimi cvetovi (Allium ursinum) in lešniki (Corylus avellana)
Gozdni biomi
Trije glavni gozdni biomi so iglasti gozdovi, listnati gozdovi in tropski deževni gozdovi.
Iglasti gozdovi
Iglasti gozdovi se raztezajo po Kanadi, Aljaski, severni Aziji in severni Evropi. Glavna drevesa so zimzeleni iglavci, ki proizvajajo semena v storžkih.
Pozimi je vreme hladno, spomladi, ko se sneg stopi, pa nekateri deli gozda postanejo močvirja. V iglastih gozdovih zaradi hladnega vremena in slabe prsti ni veliko različnih vrst dreves. Odpadle veje, iglice in poginule živali ne razpadajo tako hitro kot v toplejših območjih. Zato tla v iglastih gozdovih niso zelo rodovitna. Poleg tega lahko preživijo le tista drevesa, ki so se prilagodila hladnemu vremenu in slabi prsti. Ta drevesa imajo prožne veje, ki prenesejo močne snežne padavine. Zaradi oblike njihovih iglic z listov izhlapeva manj vode.
Številna iglasta drevesa zasenčijo velik del tal pod seboj, zaradi česar na gozdnih tleh ne morejo rasti številne rastline. Nekatere živali, ki živijo v iglastih gozdovih, so borovci, jeleni, medvedi, karibuji, losi, risi, težaki in ptice, kot so sive sove, križanci in mravljiščarji.
Listnati gozdovi
Listnati gozdovi večinoma rastejo v zmernem pasu Severne Amerike, Evrope in Azije. Spomladi, poleti, jeseni (jeseni) in pozimi imajo zmerno podnebje z najmanj 500 mm padavin na leto. Poletja so topla, zime pa hladne, vendar ne tako hladne kot v severnih iglastih gozdovih. Pozimi zemljo prekrije sneg, listnata drevesa in rastline pa izgubijo liste. Razpadajoče listje prispeva k bogatenju tal s hranilnimi snovmi. V tej bogati prsti najdejo svoj dom številne žuželke, pajki, polži in črvi. Spomladi skoraj povsod rastejo divje rože in praproti. Novi listi ujamejo energijo sonca in vzklijejo, preden jih visoka drevesa zasenčijo.
Pozimi se številne ptice selijo v toplejše podnebje. Številne male živali hibernirajo ali aestivirajo, kar pomeni, da upočasnijo presnovo in spijo ali ostanejo v svojih brlogih. Nekatere druge živali samo upočasnijo presnovo in jedo hrano, ki so jo shranile v poletnih in jesenskih mesecih. Drevesa so pozimi gola, toda s prihodom pomladi poženejo liste, vrnejo se ptice, rodijo se živali in vse gozdne živali se lotijo svojega življenja. Živali, ki jih lahko vidimo ali slišimo v tem biomu, so medvedi, jeleni, rakunje, vidre, bobri, lisice, žabe, veverice, kače, salamandre in ptice, kot so detli, robini, sove, modre žolne in majhne ptice, ki jih običajno imenujemo siničke.
Nekateri listnati gozdovi rastejo v tropskih krajih, ki nimajo zime, imajo pa mokro in suho sezono.
Deževni gozdovi
Tropski deževni gozdovi rastejo v Južni Ameriki, Kongu, Indoneziji in nekaterih bližnjih državah, na Havajih in v vzhodni Avstraliji. Tropski deževni gozdovi imajo primerno ime, saj v njih dežuje približno polovico dni. Edini letni čas v tropskem deževnem gozdu je poletje, zato rastline rastejo vseh 12 mesecev v letu. Drevesa v deževnem gozdu so visoka in debela ter rastejo tako blizu skupaj, da se zdi, da tvorijo velik zeleni dežnik, imenovan krošnja. Ta zakriva večino sončne svetlobe. Zrak je soparen, saj se pretaka skozi gosto krošnjo dreves. Svetloba, ki prodira skozi drevesno krošnjo, je šibka in zelena. Le ob rečnih bregovih in na mestih, ki so bila izkrčena, je dovolj sončne svetlobe, da lahko rastline rastejo na gozdnih tleh.
V svetovnih tropskih gozdovih živi na milijone vrst rastlin in živali. Življenje v deževnem gozdu poteka na različnih ravneh ali v različnih plasteh dreves. Vsak sloj ima svoje ime, na primer "vznikajoča", "krošnja", "podrasti" in "gozdna tla". Živali živijo na vseh ravneh.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je gozd?
O: Gozd je zemljišče z veliko drevesi.
V: Zakaj so gozdovi pomembni?
O: Gozdovi so pomembni, ker so ekosistem, ki vključuje številne rastline in živali. Mnoge živali živijo v gozdovih in jih potrebujejo za preživetje.
V: Kateri sta dve najpomembnejši stvari za gozdove?
O: Za gozdove sta najpomembnejši temperatura in količina padavin.
V: Kje so lahko gozdovi?
O: Gozdovi so lahko od ekvatorja do polarnih območij.
V: Kaj prevladuje v hladnem podnebju?
O: V hladnem podnebju prevladujejo iglavci.
V: Iz česa so večinoma sestavljeni gozdovi v zmernem in tropskem podnebju?
O: V zmernem pasu in tropskem podnebju so gozdovi sestavljeni predvsem iz cvetočih rastlin.
V: Ali so gozdovi tudi v puščavah?
O: Ne, gozdovi ne obstajajo v puščavah, le nekaj dreves na mestih, kjer lahko njihove korenine dobijo nekaj podzemne vode.
