Prave veverice
Veverice so velika družina majhnih do srednje velikih glodavcev. Vključuje drevesne veverice, ki so opisane na tej strani.
Druge veverice so: deževniki, veverice, svizci (vključno s sviščem), leteče veverice in prerijski psi.
Veverice so doma v Ameriki, Evraziji in Afriki, v Avstralijo pa so jih zanesli. Najstarejše znane veverice izvirajo iz eocena in so med živečimi družinami glodavcev v najtesnejšem sorodstvu z gorskim bobrom in polhovko.
Večina veveric je vsejedih; jedo vse, kar najdejo. Veliko vrst veveric živi na drevesih, zato pogosto najdejo oreščke. Jedo tudi semena, jagode in storže. Včasih jedo tudi ptičja jajca in žuželke. Večina drevesnih veveric jeseni shranjuje hrano, da jo pojedo pozimi. Zemeljske veverice hrane ne shranjujejo. Hibernirajo, kar pomeni, da zimo preživijo v globokem spanju.
Veverice imajo veliko plenilcev ali sovražnikov. Veverice jedo lisice, volkovi, kojoti, medvedi, rakunje, risi, pume, orli, jastrebi in sove.
Rdeča veverica
Več vrst veveric ima melanične faze. V večjem delu ZDA in Kanade je najpogostejša vrsta, ki se pojavlja v mestih, melanistična oblika vzhodne sive veverice.
Drevesne veverice
Najpogostejše evropske veverice so rdeče ali rjave barve, medtem ko so ameriške veverice sive ali črne. Sive veverice so bile iz Amerike prenesene v Evropo (predvsem v VelikoBritanijo).
Sive veverice prenašajo virus, proti kateremu so imune, vendar je smrtonosen za rdeče veverice. Prevzele so večino ozemlja rdečih veveric v listnatih gozdovih. Zaradi tega se je populacija rdečih veveric močno zmanjšala. Rdeče veverice še vedno prevladujejo v borovih gozdovih na severu Velike Britanije, na južnih območjih pa so zdaj redke.
Siva veverica velja za škodljivca. Izpustitev v naravo je prepovedana, ujete veverice pa je treba humano usmrtiti.
Življenjski cikel
Veverice se pozimi razmnožujejo februarja in marca, poleti pa junija in julija. Samice lahko zanosijo do dvakrat na leto. Po približno devetintridesetdnevni brejosti se običajno rodi od štiri do šest mladičev. Za mladiče, ki se rodijo popolnoma nemočni, skrbi le mati. V prvih nekaj tednih življenja so mladiči gluhi in slepi.
Večina veveric pogine v prvem letu življenja. Odrasle veverice lahko v naravi živijo od pet do deset let. Nekatere lahko v ujetništvu preživijo od 10 do 20 let.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so veverice?
O: Veverice so velika družina majhnih do srednje velikih glodavcev, v katero spadajo drevesne veverice, talne veverice, veverice, svizci (vključno s svizci), leteče veverice in prerijski psi.
V: Kje živijo veverice?
O: Veverice so doma v Ameriki, Evraziji in Afriki, v Avstralijo pa so jih zanesli.
V: Kaj jedo veverice?
O: Večina veveric je vsejedih; jedo vse, kar najdejo, na primer semena, jagode, borove storže, ptičja jajca in žuželke.
V: Kako se veverice pripravijo na zimo?
O: Drevesne veverice jeseni shranijo hrano, da jo lahko pojedo pozimi. Zemeljske veverice namesto shranjevanja hrane prezimujejo.
V: Kdo ali kaj je plen veveric?
O: Plenilec veveric so lisice, volkovi, kojoti, medvedi, rakuni, risi, pume, podlasice, mačke, psi, jazbeci, kače in ptice roparice.
