Drevesne veverice: vrste, prehrana, vedenje in razširjenost
Veverice so velika družina majhnih do srednje velikih glodavcev. Vključuje drevesne veverice, ki so opisane na tej strani.
Dodatno: veverice se razlikujejo po velikosti, barvi dlake in načinu življenja. Večina drevesnih veveric ima dolg, puhast rep, ki pomaga pri uravnoteženju pri plezanju, ter močne kremplje in gibljive členke, ki omogočajo oprijemavanje vej. Zobje so prilagojeni glodanju trde hrane, kot so oreščki in semena. Tipična telesna dolžina se giblje od nekaj centimetrov pri manjših vrstah do približno 50 cm pri večjih, z repom; teža se giblje od nekaj deset gramov do več kot kilograma pri največjih vrstah. Nekatere vrste so bolj družabne, druge pa samotarske; življenjska doba v naravi se običajno giblje od 2 do 10 let, pri ujetih primerkih pa lahko daljša.
Druge veverice so: deževniki, veverice, svizci (vključno s sviščem), leteče veverice in prerijski psi.
Te različne skupine se razlikujejo po navadah: deževniki in svizci pogosto živijo v tleh ali skalnih razpokah, leteče veverice imajo kožnato „padalno“ membrano (patagium), ki jim omogoča drsenje med drevesi, medtem ko so prerijski psi bolj družabni in živijo v kompleksnih kolonijah z mrežo rovov. Vsaka skupina ima svoje ekološke vloge, na primer širjenje semen ali vzdrževanje strukture tal.
Veverice so doma v Ameriki, Evraziji in Afriki, v Avstralijo pa so jih zanesli. Najstarejše znane veverice izvirajo iz eocena in so med živečimi družinami glodavcev v najtesnejšem sorodstvu z gorskim bobrom in polhovko.
Razširjenost pomeni, da jih najdemo v zelo različnih habitatih: od gosto poraščenih tropskih gozdov do zmernih listnatih gozdov, parkov, vrtov in celo mestnih območij. Nekatere vrste so specializirane za življenje na določenih vrstah dreves ali v visokogorju. Uvedba nekaterih vrst v nova območja (npr. sivih veveric v Veliki Britaniji) je povzročila spremembe v lokalnih populacijah domačih vrst z vidika konkurence in bolezni.
Večina veveric je vsejedih; jedo vse, kar najdejo. Veliko vrst veveric živi na drevesih, zato pogosto najdejo oreščke. Jedo tudi semena, jagode in storže. Včasih jedo tudi ptičja jajca in žuželke. Večina drevesnih veveric jeseni shranjuje hrano, da jo pojedo pozimi. Zemeljske veverice hrane ne shranjujejo. Hibernirajo, kar pomeni, da zimo preživijo v globokem spanju.
Dopolnilo o prehrani in prehranskih strategijah: poleg oreškov in semen veverice občasno uživajo tudi mlade poganjke, gobe, nektar in manjše sesalce ali žuželke, če je hrane malo. Shranjevanje hrane poteka na dva glavna načina: raztreseno (scatter-hoarding), kjer posamezne zaloge skrijejo na več mestih, kar spodbuja kalitev in širjenje rastlin, ter centralizirano (larder-hoarding), kjer hranijo večje zaloge na enem mestu. Drevesne vrste običajno uporabljajo scatter-hoarding in se zanašajo na odličen spomin in orientacijo; nekatere vrste pa pozabijo dele svojih zalog in tako pripomorejo k razširjanju dreves. Mnoge zemeljske veverice pa resnično hibernirajo in preživijo z znižanim metabolizmom, zato ne shranjujejo hrane na enak način kot drevesne veverice.
Vedenje in razmnoževanje
Drevesne veverice so pogosto aktivne podnevi (diurne). So spretnе plezalke in uporablјajo oglašanje, kot so lajanje ali trkanje z repom, da opozorijo druge veverice na nevarnost ali za označevanje teritorija. Pri mnogih vrstah ima pomembno vlogo tudi komunikacija z vonjem; samci in samice si označujejo poti in gnezdišča.
Razmnoževanje poteka po vrstah različno: nekatere vrste imajo eno ali dve legli na leto, z običajnim številom mladičev od dveh do osmih. Gnezda (drevesna gnezda ali brloge) gradijo iz listja, trave in lubja; nekateri uporabljajo tudi opuščene ptičje gnezda ali votline v drevesih. Mladiči so sprva slepi in brez dlake ter so odvisni od samice več tednov.
Plenilci, grožnje in zaščita
Veverice imajo veliko plenilcev ali sovražnikov. Veverice jedo lisice, volkovi, kojoti, medvedi, rakunje, risi, pume, orli, jastrebi in sove.
Poleg naravnih plenilcev so pomembne tudi človeške grožnje: izguba habitata zaradi krčenja gozdov, promet, onesnaženje in uvajanje tujerodnih vrst (npr. sivih veveric v Evropi) vplivajo na lokalne populacije. Veverice se branijo z alarmnimi kriki, hitrim pobegom po vejah ali v rov in z obnašanjem, kot je mahajoč rep, ki prestraši napadalca. Za nekatere vrste obstajajo zaščitni programi in monitoring; nekatere lokalne populacije so stabilne, druge pa ogrožene ali ranljive zaradi človekovih dejavnosti in bolezni (npr. kuga sivih veveric, lišmanioze pri nekaterih populacijah).
Pomen za ekosistem in ljudi
Veverice so pomembne za ekosisteme: širijo semena in s tem pomagajo pri obnavljanju gozdov, vplivajo na sestavo rastlinskih združb in so vir hrane za številne plenilce. V urbanih območjih so priljubljene in pogosto privabljajo pozornost ljudi, a lahko tudi povzročijo škodo, na primer žvečenje kablov ali odpiranje smetičnikov. Ohranjanje raznolikosti habitatov in odgovorno upravljanje zelenih površin pomaga ohranjati zdravje populacij veveric.
Če želite izvedeti več o posameznih vrstah, ekologiji ali zaščiti, poiščite dodatne vire ali lokalne naravovarstvene organizacije, ki izvajajo monitoring in projekte varstva teh živali.
Rdeča veverica
Več vrst veveric ima melanične faze. V večjem delu ZDA in Kanade je najpogostejša vrsta, ki se pojavlja v mestih, melanistična oblika vzhodne sive veverice.
Drevesne veverice
Najpogostejše evropske veverice so rdeče ali rjave barve, medtem ko so ameriške veverice sive ali črne. Sive veverice so bile iz Amerike prenesene v Evropo (predvsem v VelikoBritanijo).
Sive veverice prenašajo virus, proti kateremu so imune, vendar je smrtonosen za rdeče veverice. Prevzele so večino ozemlja rdečih veveric v listnatih gozdovih. Zaradi tega se je populacija rdečih veveric močno zmanjšala. Rdeče veverice še vedno prevladujejo v borovih gozdovih na severu Velike Britanije, na južnih območjih pa so zdaj redke.
Siva veverica velja za škodljivca. Izpustitev v naravo je prepovedana, ujete veverice pa je treba humano usmrtiti.
Življenjski cikel
Veverice se pozimi razmnožujejo februarja in marca, poleti pa junija in julija. Samice lahko zanosijo do dvakrat na leto. Po približno devetintridesetdnevni brejosti se običajno rodi od štiri do šest mladičev. Za mladiče, ki se rodijo popolnoma nemočni, skrbi le mati. V prvih nekaj tednih življenja so mladiči gluhi in slepi.
Večina veveric pogine v prvem letu življenja. Odrasle veverice lahko v naravi živijo od pet do deset let. Nekatere lahko v ujetništvu preživijo od 10 do 20 let.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so veverice?
O: Veverice so velika družina majhnih do srednje velikih glodavcev, v katero spadajo drevesne veverice, talne veverice, veverice, svizci (vključno s svizci), leteče veverice in prerijski psi.
V: Kje živijo veverice?
O: Veverice so doma v Ameriki, Evraziji in Afriki, v Avstralijo pa so jih zanesli.
V: Kaj jedo veverice?
O: Večina veveric je vsejedih; jedo vse, kar najdejo, na primer semena, jagode, borove storže, ptičja jajca in žuželke.
V: Kako se veverice pripravijo na zimo?
O: Drevesne veverice jeseni shranijo hrano, da jo lahko pojedo pozimi. Zemeljske veverice namesto shranjevanja hrane prezimujejo.
V: Kdo ali kaj je plen veveric?
O: Plenilec veveric so lisice, volkovi, kojoti, medvedi, rakuni, risi, pume, podlasice, mačke, psi, jazbeci, kače in ptice roparice.
