Sova

Družine sov

Obstajata dve družini sov: prave sove in lesne sove:

• Prave sove: družina Strigidae (185 vrst v 25 rodovih)
• Sovice: družina Tytonidae. V njej je rod Tyto, zlasti Tyto alba, s številnimi podvrstami. Rod Pholidus ima le nekaj vrst, znanih kot zalivske sove. Lovijo predvsem z zvokom.

Videz

Sova ima veliko glavo, ploščat obraz, kljunast kljun, kratek rep in ostre kremplje. Sove imajo rjavo, sivo ali belo oprsje s progami ali pikami.

Prilagoditve

Sove imajo vrsto prilagoditev, ki jim pomagajo biti uspešne.

Sove imajo velike oči in luknje za ušesa, jastrebu podoben kljun in precej ploščat obraz. Večina ptic plenilcev ima oči ob straneh glave, sova pa jih ima obrnjene naprej, da bolje vidi v temi. Njene oči so prav tako pritrjene v očesnih jamicah, zato mora obrniti celo glavo, da bi pogledala druge stvari. Sove lahko zavrtijo glavo in vrat do 270 stopinj v obe smeri.

Sove dobro vidijo stvari, ki so daleč od njihovih oči, vendar ne vidijo ničesar jasno v razdalji nekaj centimetrov od oči. Sove uporabljajo majhna peresa na kljunu in nogah, ki ji pomagajo pri otipavanju ujetih žrtev.

Lov

Večina sov lovi ponoči in v mraku (ob zori in mraku). Nekaj sov je aktivnih tudi podnevi.

Lov sove je odvisen od presenečenja plena. Njihova najpomembnejša prilagoditev je skoraj neslišno letenje. Perje je mehko, z lisami na zadnjem robu, osnova vsakega perja pa je puhasta. Vse to duši hrup in zagotavlja tišino. Poleg tega med priletom na lov drsijo.

Zaradi motnih barv perja so sove manj vidne, saj jih prikrijejo. To jim pomaga, ko podnevi gnezdijo.

Sove jedo miši.

Sove imajo odličen sluh. Oblika glave pripomore k temu, da do ušes pridejo šibki zvoki. Peresa na obraznem delu so razporejena tako, da povečajo jakost zvoka, ki pride do ušes. Njihova ušesa so asimetrična, kar sovi omogoča, da najde zvok. Tako lahko slišijo premikanje miši v travi.

Oster kljun in močni kremplji sovi omogočajo, da svoj plen ubije, preden ga v celoti pogoltne, razen če je prevelik. Deli plena, ki jih sova ne more prebaviti, običajno izbljuva. Ti deli so kosti, luske in krzno. Znanstveniki, ki preučujejo stvari, ki jih sove jedo, lahko dobijo namige s preučevanjem delov, ki jih sova izpljune nazaj, imenovanih "sovji peleti". Ta "sovja zrnca" podjetja pogosto prodajajo šolam za uporabo pri pouku biologije in ekologije.

Zimska shramba

Številne živali v času obilja shranjujejo hrano, da bi se pripravile na revnejše čase. Sove lahko shranijo mrtve miši za zimo.

Obračanje glave

Sove imajo posebne prilagoditve, ki jim omogočajo vrtenje glave za 270 stopinj. Imajo 14 vratnih vretenc namesto naših sedmih. Tudi velike vratne arterije niso na strani vratu kot pri ljudeh, temveč so blizu središča vrtenja tik pred hrbtenico. Zato se te arterije veliko manj vrtijo in raztezajo, možnost poškodb pa je bistveno manjša. Takšna razporeditev je značilna tudi za druge ptice, vendar imajo pri sovah vretenčne arterije - žile, ki potujejo skozi kanale v vratnih kosteh - dodaten prostor.

Sove imajo tudi široke dele vratnih arterij tik pod bazo lobanje. Raziskovalci so ugotovili, da se te lahko razširijo in napolnijo z rezervoarjem krvi. "Menimo, da je to nekakšna nova struktura, ki je doslej nismo poznali," je dejal eden od raziskovalcev. "Verjetno gre za način zbiranja krvi in zagotavljanja neprekinjenega pretoka, tudi če pride do motenj spodaj na naslednji ravni."

Sove v kulturi

Mitologija in zgodbe, ki vključujejo sove, so:

• Sova je simbol grške boginje Atene (za Rimljane Minerva).
• Vrtec - "Modra stara sova je sedela v hrastu, več je slišala, manj je govorila."
• Tennysonova pesem - "Modra sova v zvoniku sedi..."
• "Wol" je lik iz knjig o Medvedku Puju A. A. Milna.
• Sove nosijo pošto v knjigah o Harryju Potterju J. K. Rowling

Galerija

Sorodne strani

• Velika rogata sova
• Severni koconogi čuk
• Sova uharica
• Nočne živali