Sove (Strigiformes): vrste, nočni lov, prehrana in razširjenost

Sove so živali iz reda Strigiformes. Obstaja 200 vrst in vse so plenilske živali. Večina jih je samotarskih in nočnih; pravzaprav so edina velika skupina ptic, ki lovijo ponoči. Sove so specialisti za nočni lov na živali. Prehranjujejo se z majhnimi sesalci, kot so glodavci, žuželkami in drugimi pticami, nekaj vrst pa rado poje tudi ribe.

Kot skupina so sove zelo uspešne. Najdemo jih v vseh delih sveta, razen na Antarktiki, večjem delu Grenlandije in nekaterih drugih majhnih otokih.

Taksonomija in število vrst

Red Strigiformes je razdeljen v dve glavni družini: Tytonidae (sove sahucarice, npr. Tyto alba, znana kot ušt ali uharica) in Strigidae (tipične sove, kot so Bubo, Strix itd.). Skupno število opisanih vrst se giblje okoli 200–250, odvisno od uporabljene taksonomije in najnovejših raziskav.

Izgled in posebne prilagoditve

Sove imajo več izrazitih prilagoditev za plenilsko življenje ponoči: velike oči, ki povečajo vidljivost v slabši svetlobi; obrazno krožnico (facial disc), ki usmerja zvok proti ušesom; in posebno mehko perje, ki omogoča skoraj neslišno letenje. Oči so fiksne v jamicah, zato sova zavrti vrat do približno 270°, da si ogleda okolico. Mnoge vrste imajo neravno razporejena ušesa (asimetrična), kar izboljša prostorsko lokalizacijo zvoka in omogoča natančen lov tudi v popolni temi.

Nočni lov in prehrana

Sove so običajno oportunistični plenilci: lovijo tiste vrste, ki so v danem okolju najbolj dostopne. Najpogostejša hrana so majhni sesalci (miši, podgane, zajci), žuželke, dvoživke in manjše ptice. Nekatere vrste, denimo priobalne ali močvirske sove, pogosto lovijo tudi ribe. Po ugrizu in pretrganju plena sove požirajo večino užitnih delov, kosti, kožo in krznene dele pa regurgitirajo v obliki peletov (zgoščeni nezaželeni ostanki), kar je značilen znak njihove prisotnosti v okolju.

Razmnoževanje in vedenje

Večina sov je monogamnih v času gnezditvene sezone; nekatere vrste ostanejo zvesti partnerju tudi več sezon. Gnezda običajno uporabljajo naravne votline, zapuščena gnezda drugih ptic, skale ali tla (odvisno od vrste). Inkubacija in vzgoja mladičev potekata več tednov; mladiči so v prvih dneh odvisni od staršev in postopoma pridobivajo perje in lovske spretnosti.

Razširjenost in habitat

Sove naseljujejo zelo različne habitate: gozdove, travnike, puščave, gore, urbane parke in mokrišča. Najdemo jih skoraj povsod po svetu, razen na Antarktiki in nekaterih zelo izoliranih otokih, ter večinoma ne na večjem delu Grenlandije. Nekatere vrste so prilagojene dnevnemu življenju (diurne ali izredno aktivne tudi podnevi), na primer snežna sova (Bubo scandiacus) v arktičnem okolju ali nekaj vrst škodljivščnic in uharic v odprtih habitatih.

Vpliv človeka in varstvo

Sove se soočajo z različnimi grožnjami: izgubo habitata (krčenje gozdov, intenzivno kmetijstvo), strupi in rodentocidi (strupene vabe za glodavce, ki se nato via plen prenašajo na sove), prometne nesreče, nestabilnost virov hrane ter podnebne spremembe. Nekatere vrste so zaradi tega ogrožene ali lokalno izumrle, medtem ko so druge prilagodljive in uspešno živijo tudi v bližini človeka. Varstvene ukrepe vključujejo ohranjanje gnezdišč, preprečevanje uporabe strupov ter izobraževanje javnosti o pomenu sov v naravnem ravnovesju.

Kaj lahko naredimo

Ohranimo in postavimo gnezdene škatle ter zaščitimo stare drevesne votline.
Izogibajmo se uporabi strupenih vabil za glodavce v okolici naravnih habitatov.
Podpirajmo programe monitoringa in varstva sov ter izobraževanje o njihovi vlogi pri nadzoru populacij škodljivcev.

Sove so fascinantne in ekološko pomembne ptice, katerih prisotnost pogosto kaže na zdravost ekosistema. Spoznanje njihovih navad in zaščita njihovih habitatov je ključna za ohranjanje raznolikosti narave.

Sova skovik

Orlova sova

Družine sov

Obstajata dve družini sov: prave sove in lesne sove:

Prave sove: družina Strigidae (185 vrst v 25 rodovih)
Sovice: družina Tytonidae. V njej je rod Tyto, zlasti Tyto alba, s številnimi podvrstami. Rod Pholidus ima le nekaj vrst, znanih kot zalivske sove. Lovijo predvsem z zvokom.

Videz

Sova ima veliko glavo, ploščat obraz, kljunast kljun, kratek rep in ostre kremplje. Sove imajo rjavo, sivo ali belo oprsje s progami ali pikami.

Prilagoditve

Sove imajo vrsto prilagoditev, ki jim pomagajo biti uspešne.

Sove imajo velike oči in luknje za ušesa, jastrebu podoben kljun in precej ploščat obraz. Večina ptic plenilcev ima oči ob straneh glave, sova pa jih ima obrnjene naprej, da bolje vidi v temi. Njene oči so prav tako pritrjene v očesnih jamicah, zato mora obrniti celo glavo, da bi pogledala druge stvari. Sove lahko zavrtijo glavo in vrat do 270 stopinj v obe smeri.

Sove dobro vidijo stvari, ki so daleč od njihovih oči, vendar ne vidijo ničesar jasno v razdalji nekaj centimetrov od oči. Sove uporabljajo majhna peresa na kljunu in nogah, ki ji pomagajo pri otipavanju ujetih žrtev.

Lov

Večina sov lovi ponoči in v mraku (ob zori in mraku). Nekaj sov je aktivnih tudi podnevi.

Lov sove je odvisen od presenečenja plena. Njihova najpomembnejša prilagoditev je skoraj neslišno letenje. Perje je mehko, z lisami na zadnjem robu, osnova vsakega perja pa je puhasta. Vse to duši hrup in zagotavlja tišino. Poleg tega med priletom na lov drsijo.

Zaradi motnih barv perja so sove manj vidne, saj jih prikrijejo. To jim pomaga, ko podnevi gnezdijo.

Sove jedo miši.

Sove imajo odličen sluh. Oblika glave pripomore k temu, da do ušes pridejo šibki zvoki. Peresa na obraznem delu so razporejena tako, da povečajo jakost zvoka, ki pride do ušes. Njihova ušesa so asimetrična, kar sovi omogoča, da najde zvok. Tako lahko slišijo premikanje miši v travi.

Oster kljun in močni kremplji sovi omogočajo, da svoj plen ubije, preden ga v celoti pogoltne, razen če je prevelik. Deli plena, ki jih sova ne more prebaviti, običajno izbljuva. Ti deli so kosti, luske in krzno. Znanstveniki, ki preučujejo stvari, ki jih sove jedo, lahko dobijo namige s preučevanjem delov, ki jih sova izpljune nazaj, imenovanih "sovji peleti". Ta "sovja zrnca" podjetja pogosto prodajajo šolam za uporabo pri pouku biologije in ekologije.

Zimska shramba

Številne živali v času obilja shranjujejo hrano, da bi se pripravile na revnejše čase. Sove lahko shranijo mrtve miši za zimo.

Obračanje glave

Sove imajo posebne prilagoditve, ki jim omogočajo vrtenje glave za 270 stopinj. Imajo 14 vratnih vretenc namesto naših sedmih. Tudi velike vratne arterije niso na strani vratu kot pri ljudeh, temveč so blizu središča vrtenja tik pred hrbtenico. Zato se te arterije veliko manj vrtijo in raztezajo, možnost poškodb pa je bistveno manjša. Takšna razporeditev je značilna tudi za druge ptice, vendar imajo pri sovah vretenčne arterije - žile, ki potujejo skozi kanale v vratnih kosteh - dodaten prostor.

Sove imajo tudi široke dele vratnih arterij tik pod bazo lobanje. Raziskovalci so ugotovili, da se te lahko razširijo in napolnijo z rezervoarjem krvi. "Menimo, da je to nekakšna nova struktura, ki je doslej nismo poznali," je dejal eden od raziskovalcev. "Verjetno gre za način zbiranja krvi in zagotavljanja neprekinjenega pretoka, tudi če pride do motenj spodaj na naslednji ravni."

Sove v kulturi

Mitologija in zgodbe, ki vključujejo sove, so:

Sova je simbol grške boginje Atene (za Rimljane Minerva).
Vrtec - "Modra stara sova je sedela v hrastu, več je slišala, manj je govorila."
Tennysonova pesem - "Modra sova v zvoniku sedi..."
"Wol" je lik iz knjig o Medvedku Puju A. A. Milna.
Sove nosijo pošto v knjigah o Harryju Potterju J. K. Rowling