Vretenca: zgradba, število, vrste in funkcije hrbtenice

Vretenca (v ednini: vretence) so posamezne nepravilne kosti, ki skupaj sestavljajo hrbtenico — gibljiv, upogljiv in nosilni steber trupa. Pri odraslem človeku jih je običajno 33: sedem vratnih, dvanajst prsnih, pet ledvenih, pet zraslih v križnico (sakrum) in štiri zrasle v kost petnica (repna kost). Druga vretenca so med seboj ločena z medvretenčnimi ploščicami (diski), razen v območjih, kjer so vretenca zrasla skupaj. Vsako vretence ima odprtino — foramen vertebrale — skozi katero v skupni hrbtenični kanal vstopa ali poteka hrbtenjača ali njene živčne strukture.

Zgradba tipičnega vretenca

Kljub razlikam med posameznimi oddelki hrbtenice večina vretenc sledi osnovni zgradbi:

• Telo (corpus): sprednji masivni del, ki prenaša večino obremenitve.
• Vretenski lok (arcus vertebrae): sestavljen iz pediklov in lamel; skupaj s telesom omejuje vretenski kanal.
• Vretinski odprtini (foramen vertebrale): prostor znotraj vretenca, kjer poteka hrbtenjača ali živčne korenine.
• Procesi: en spinuzni (vboden) proces, dva lateralna procesa (transverzna) in štirje artikularni procesi (zgornja in spodnja, za tvorbo sklepnih sklepov med vretenci).
• Intervertebralna foramena: nastanejo med sosednjima vretencema in omogočajo izhod hrbteničnih živcev.

Razlike med deli hrbtenice

• Vratna (C1–C7): majhna telesa, široka foramen vertebrale. C1 (atlas) nima telesa in omogoča sklepanje z lobanjo; C2 (axis) ima zobec (dens), ki omogoča rotacijo glave. Vratna vretenca imajo skozi transverzne procese posebne foramina transversaria za prehod vertebralnih arterij.
• Prsna (Th1–Th12): večja telesa kot vratna, prisotne so ploščice (facete) za pripenjanje reber; bolj omejena gibljivost zaradi rebernega obroča.
• Ledvena (L1–L5): največja telesa, prilagojena za prenašanje teže; močni processus spinosi in articularni procesi za stabilnost.
• Križnica (S1–S5) in petnica (Co): vretenca zrastejo skupaj; tvorijo trdno podlago med trupom in medenico ter repno končnico.

Funkcije vretenc

• Mehanska podpora: nosijo težo glave in trupa ter prenašajo obremenitve na medenico in spodnje okončine.
• Zaščita: varujejo hrbtenjačo in nastajajoče živčne elemente znotraj hrbteničnega kanala.
• Gibanje: omogočajo fleksijo, ekstenzijo, fleksijo v stranske smeri in rotacijo — v kombinaciji z mišicami in ligamenti.
• Pripenjanje mišic in vezi: procesi vretenc služijo kot točke za mišične vleke in ligamentozne vezi.
• Absorpcija udarcev: medvretenčni diski delujejo kot blažilci med telesi vretenc.

Medvretenčni disk in pogoste težave

Disk sestavlja zunanji sloj anulus fibrosus in notranje, gelasto jedro nucleus pulposus. S staranjem ali preobremenitvijo lahko pride do razpoka v anulus fibrosus in izbočenja ali hernijacije jedra (hernija diska), kar lahko pritiska na živčne korenine in povzroča bolečino, odrevenelost ali oslabelost v pripadajočem predelu.

Oblike ukrivljenosti in klinične opombe

Normalna hrbtenica ima štiri fiziološke krivine: vratno in ledveno lordozo (vbočeni navznoter) ter prsno in sakralno kyfozo (vbočeni navzven). Odmiki od normalnih oblik — kot so skolioza (stranska ukrivljenost), prekomerna kyfoza ali lordoza — vplivajo na biomehaniko in lahko povzročijo bolečino ali zmanjšano funkcijo.

Pogoste klinične težave, povezane z vretenci in hrbtenico, vključujejo bolečine v križu (lumbago), hernijo diska, degenerativne spremembe (spondiloza), zlome vretenc (npr. osteoporotični zlom) in spinalno stenozo. Diagnostika običajno vključuje rentgenske posnetke, CT ali magnetno resonanco (MRI) ter klinično nevrološko oceno.

Prekrvavitev in inervacija

Vretenca in hrbtenica prejemajo krvno oskrbo iz segmentnih arterij (npr. interkostalne in ledvene arterije) ter številnih manjših žil. Hrbet živčne strukture in sklepi vretenc in diski so inervirani predvsem s segmentnimi živci; izhod hrbteničnih živcev poteka skozi intervertebralna foramena.

Pomembno: če imate bolečine v hrbtu, šibkost, hitro napredujoče odrevenelosti ali motnje mehurja/črevesja, poiščite zdravniško pomoč — gre lahko za stanje, ki zahteva nujno zdravljenje.

Išči po črki