Grenlandija: največji arktični otok in napol avtonomno ozemlje Danske

Grenlandija je napol avtonomno ozemlje Danske kraljevine in največji arktični otok na svetu. Leži med severnoatlantskim oceanom in Severnim ledenim morjem, blizu Islandije na vzhodu in Kanade na zahodu. Njeno celotno območje znaša približno 2.166.086 km², kar jo uvršča med največje otoke na Zemlji. Zaradi obsežne ledene plošče in surovega podnebja ima nizko gostoto poseljenosti: po ocenah leta 2023/2024 ima okoli 56.000 prebivalcev, večina jih živi v obalnih naseljih na južnem in zahodnem delu otoka; gostota prebivalstva je zato le okoli 0,03 osebe na km². Glavno mesto je Nuuk.

Geografija in led

Grenlandija je največji otok na svetu, ki ni celina. Približno 80 % površine pokriva debela ledena plošča (Greenland Ice Sheet), ki se v najdebelejših delih dviguje do skoraj 3 kilometrov. Ledena plošča vsebuje ogromne količine sladke vode — dovolj, da bi ob njenem popolnem taljenju gladina morja narasla za več metrov. Od petdesetih let prejšnjega stoletja znanstveniki menijo, da ledena plošča, ki pokriva Grenlandijo, morda skriva tri ločene otoke, ki so jih od zadnje geološke ledene dobe povezali ledeniki. Sodobne meritve z radarsko tehnologijo in sateliti so znatno izboljšale poznavanje podlage pod ledom in razkrile jezera, doline in gorske verige.

Podnebje

Podnebje je na Grenlandiji pretežno arktično do subarktično. Obalne regije imajo milejše razmere zaradi morskih vplivov, notranjost pa je ekstremno hladna. Nad Arktiko so značilne dolge polarne noči in poletne polne dneve (sicer znane kot polarni nočni in dnevni pojavi) na območjih nad severnim tečajem. Zaradi segrevanja podnebja se ledana plošča tanjša in delno taljenje poleti postaja pogostejše, kar prispeva k dviganju morske gladine in spreminjanju lokalnih ekosistemov.

Prebivalstvo in kultura

Večino prebivalstva predstavljajo Inuiti (v Grenlandiji pogosto imenovani Kalaallit). Uradna jezika sta grenlandščina (Kalaallisut) in danščina. Tradicionalni način življenja, ki vključuje lov in ribištvo, se prepleta z modernimi mesti in javnimi službami. Večja mesta poleg glavnega mesta Nuuk vključujejo Sisimiut, Ilulissat in Qaqortoq, kjer so zgoščena upravna, zdravstvena in izobraževalna središča.

Gospodarstvo

Gospodarstvo temelji predvsem na ribištvu in predelavi morskih virov (ribe, kozice), kar predstavlja glavni vir izvoza in zaposlovanja. Pomemben je tudi javni sektor (premoženje Danske in transferi), turizem (gledanje ledenih gričev, kitov in polarne narave), ter v zadnjih letih zanimanje za rude in minerale (železo, redke zemeljske elemente, uran). Zaradi podnebnih sprememb se odpirajo možnosti za večje ribiške kvote in morda lažji dostop do surovin, a to prinaša tudi okoljske in družbene izzive.

Živalstvo in rastlinstvo

Na Grenlandiji ni gostih gozdov; na južnih obalnih območjih raste nekaj pritlikavih dreves in grmovnic. Vegetacija je pretežno tundrska z mahovi, lišaji in nizko rastočimi grmi. V živalstvu so zastopani polarni medvedi, severni jeleni, muskoksi, različne vrste tjulnjev, kitov in številne morske ptice. Obalna območja so bogata z morskim življenjem, kar je tudi osnova tradicionalnega lova in sodobnega ribolova.

Promet in dostopnost

Med naselji na Grenlandiji praktično ni cestnih povezav čez večje razdalje; promet poteka predvsem po morju, s helikopterji in letali. Nekatera večja mesta imajo pristanišča in letališča, ki povezujejo otok z Dansko in drugimi državami. Zmožnosti za notranji cestni promet omejujejo težki tereni in obsežna ledena pokritost.

Politični status in prihodnost

Grenlandija ima od leta 1979 široko notranjo samoupravo, ki je bila leta 2009 razširjena z Zakonom o samoupravi (Self-Government Act). V pristojnostnem okviru si Grenlandija upravlja večino notranjih zadev, medtem ko Danska še vedno ureja obrambo in mednarodno politiko. Obstaja močno gibanje za večjo neodvisnost, vendar so ekonomske in infrastrukturne razsežnosti in vprašanja povezani z naravnimi viri pomembni za razprave o morebitni prihodnji suverenosti.

Okoljski izzivi

Raziskovalci opozarjajo, da taljenje ledene plošče pospešeno prispeva k globalnemu dvigu morske gladine. Segrevanje vpliva tudi na tradicionalne prakse prebivalcev, stabilnost območij ob obalah in migracije živalskih vrst. Hkrati se odpira več raziskovalnih in komercialnih priložnosti, kar zahteva skrbno uravnoteženje razvoja, pravic domačih skupnosti in varstva narave.

Na kratko: Grenlandija je edinstvena dežela velikega naravnega bogastva, redko poseljena in občutljiva na podnebne spremembe. Njena vloga v arktičnem prostoru, strateški pomen in naravna dediščina jo postavljajo v središče znanstvenih, gospodarskih in političnih razprav prihodnjih desetletij.

Prebivalstvo

Na otoku živijo večinoma Inuiti in Skandinavci, ki govorijo grenlandščino, eskimsko-alevtski jezik. Večina prebivalcev govori tudi dansko. Državna himna Grenlandije je Nunarput utoqqarsuanngoravit.

Upravni oddelki

Do leta 2009 je bilo na Grenlandiji 20 občin. Če ni navedeno drugače, so v okrožju Kitaa:

• Nanortalik
• Qaqortoq
• Narsaq
• Ivittuut
• Paamiut
• Nuuk
• Maniitsoq
• Sisimiut
• Kangaatsiaq
• Aasiaat
• Qasigiannguit
• Ilulissat
• Qeqertarsuaq
• Uummannaq
• Upernavik
• Ammassalik (okrožje Tunu)
• Ittoqqqortoormiit (okrožje Tunu)
• Qaanaaq (okrožje Avannaa).

To se je spremenilo 1. januarja 2009, ko so bile združene v štiri velike občine:

• občina Kujalleq (7.755 prebivalcev)
• Qaasuitsup Kommunia (17.867)
• Qeqqata Kommunia (9.627) in
• Kommuneqarfik Sermersooq (20.998).

Poleg tega so nekateri deli Grenlandije zunaj občine, in sicer:

• Nacionalni park Severovzhodna Grenlandija
• Letalska baza Thule

1. januarja 2008 je v njem živelo 218 ljudi.

Upravna razdelitev Grenlandije

Vprašanja in odgovori

V: Kateri je največji otok na svetu?

V: Kdo je vodja države Grenlandije?

V: Koliko ljudi živi na Grenlandiji?

V: Katero je glavno mesto Grenlandije?

V: Ali je na otoku vojaško oporišče?

V: Kakšna je gostota prebivalstva na Grenlandiji?

Išči po črki