Grenlandščina (Kalaallisut) — jezik, narečja in razširjenost
Grenlandščina (Kalaallisut): poglobljen vodič po narečjih, razširjenosti in govorcev — Kalaallisut, Tunumiit, Avanersuaq, zgodovina in vpliv danščine.
Grenlandščino običajno delimo na tri glavna narečja, ki tvorijo kontinuum znotraj skupine inuitskih jezikov. Razlike med njimi so lahko velike — od manjših fonetičnih odstopanj do toliko izrazitih razlik, da je medsebojna razumljivost omejena.
Kalaallisut (standardno narečje)
Kalaallisut ali grenlandščina je danes standardno narečje in uradni jezik Grenlandije. Gre za glavno različico, ki odraža jezik zahodne Grenlandije; kot standard se uporablja v izobraževanju, medijih in upravi. Večina šol v Grenlandiji učence uči v kalaallisut, ne glede na lokalno materno različico. Kalaallisut je soroden drugim inuitskim jezikom, zlasti inuktitutu, vendar med narečji obstajajo izrazite razlike v besedišču in izgovarjavi.
Standardno pisavo sestavlja, oziroma uporablja, prilagojena rimska abeceda z znaki, ki izražajo posebne glasove grenlandščine (npr. uvularne soglasnike). Zaradi dolge zgodovine stikov z Dansko je v kalaallisut vstopilo veliko izrazov iz danščine; to velja tako za vsakdanjik kot za terminologijo v šolstvu in upravi. Narečje na območju Upernavik na severozahodu Grenlandije se po zvoku in nekaterih besedah nekoliko razlikuje od standardnega narečja, vendar ga večina govorcev zahodne Grenlandije še vedno razume.
Tunumiit oraasiat (Tunumiisut) — vzhodno grenlandsko narečje
Tunumiit oraasiat (v kalaallisut pogosto imenovano Tunumiisut, v drugih jezikih pogosto opisano kot vzhodno grenlandsko narečje) pokriva vzhodno obalo Grenlandije. Je lingvistično najbolj oddaljeno od zahodnega standarda in se močno razlikuje v fonetiki, slovnici in besedišču; zaradi teh razlik ga nekateri lingvisti obravnavajo kot ločeno enoto znotraj inuitskega spektra. Govori ga približno 3.000 ljudi, večinoma v razpršenih obalnih skupnostih.
Avanersuaq (severno/Thule) — narečje območja Qaanaaq
Avanersuaq je narečje na skrajnem severu, okoli mesta Qaanaaq. Pogosto ga imenujejo tudi narečje Thule ali severno grenlandščina. To območje predstavlja najsišje stalno naseljeno območje Inuitov na Grenlandiji in ima razmeroma malo govorcev — manj kot 1.000. Zaradi zgodovinskih migracij z Baffinovega otoka v 19. in na začetek 20. stoletja je ta govorica domnevno sorodnejša narečju severnega Baffina; to pojasnjuje določeno stopnjo medsebojne razumljivosti s kanadskimi inuitskimi različicami.
Razširjenost, število govorcev in medsebojna razumljivost
Grenlandščino (vključno s Kalaallisut kot standardom) govori več deset tisoč ljudi — večina prebivalcev Grenlandije uporablja grenlandščino kot materni jezik. Natančno število je težko opredeliti zaradi razpršenih skupnosti in jezikovnega preloma med narečji, vendar je standardni kalaallisut razširjen med večino urbanih in številnih podeželskih skupnosti.
Med narečji je razpon razumevanja velik: zahodna različica (kalaallisut) in severna narečja so delnejše razumljiva, medtem ko je vzhodna različica (Tunumiit) v nekaterih pogledih blizu ločenemu jeziku. Poleg tega imajo kanadski in aljaški inuitski jeziki (npr. inuktitut, inupiaq) svoje zgodovinske vplive in so pogosto prevzeli besede iz angleščine ali včasih iz francoščine oziroma ruščine, medtem ko je grenlandščina v večji meri prevzela izrazje iz danščine.
Pisava, standardizacija in izobraževanje
Pravopis grenlandščine je bil v 20. stoletju standardiziran, kar je omogočilo širšo rabo v javnem življenju, izobraževanju in tisku. Uporaba rimskega pisma omogoča lažjo povezavo z nordijskimi jeziki, hkrati pa ohranja napredno fonološko zapisovanje značilnih grenlandskih glasov. V zadnjih desetletjih so prizadevanja za razvoj terminologije v znanosti, tehnologiji in upravi pomembno razširila besedišče v kalaallisut.
Uradni status in ohranjanje jezika
Kalaallisut ima v Grenlandiji uradni status in je ključni element kulturne in politične identitete prebivalcev. Zaradi majhnega števila govorcev v nekaterih severnih in vzhodnih regijah ter zaradi vpliva tujih jezikov obstajajo programi in pobude za ohranjanje in revitalizacijo lokalnih govorjenj — zlasti v šolah, lokalnih medijih in preko dokumentacije narečij.
Sklep: Grenlandščina (Kalaallisut) je dinamičen inuitski jezik z izrazitim narečnim raznolikostjo. Standardno zahodno narečje igra osrednjo vlogo v izobraževanju in upravi, medtem ko vzhodna (Tunumiit) in severna (Avanersuaq) narečja predstavljata pomemben del jezikovne dediščine Grenlandije, ki zahteva skrb in varovanje.
Vprašanja in odgovori
V: Na koliko narečij se deli grenlandščina?
O: Grenlandščino lahko razdelimo na tri narečja.
V: Katero je standardno narečje in uradni jezik Grenlandije?
O: Kalaallisut, znan tudi kot grenlandščina, je standardno narečje in uradni jezik Grenlandije.
V: Ali se vsi Grenlandci v šoli učijo standardni nacionalni jezik?
O: Da, standardni nacionalni jezik se zdaj učijo vsi Grenlandci v šoli, ne glede na njihovo materno narečje.
V: Ali je grenlandski jezik soroden inuktitutu?
O: Da, grenlandski jezik je soroden inuktitutu.
V: Iz katerega jezika so kanadski in aljaški jeziki Inuitov prevzeli besede?
O: Kanadski in aljaški inuitski jeziki so prevzeli besede iz angleščine ali včasih iz francoščine in ruščine.
V: Kako se piše grenlandski jezik?
O: Grenlandski jezik se piše z latinico.
V: Kako se imenuje narečje na območju okoli mesta Qaanaaq na severu Grenlandije?
O: Narečje v okolici Qaanaaqa na severu Grenlandije se imenuje avanersuaq, včasih pa ga imenujejo tudi narečje Thule ali severno grenlandščina.
Iskati