Evropska unija
Evropska unija (kratica: EU) je konfederacija 27 držav članic v Evropi, ustanovljena z Maastrichtsko pogodbo v letih 1992-1993. EU je nastala iz Evropske gospodarske skupnosti (EGS), ki je bila ustanovljena z Rimskimi pogodbami leta 1957. Vzpostavila je skupno gospodarsko območje z vseevropskimi zakoni, ki državljanom držav EU omogočajo skoraj enako gibanje in trgovanje v drugih državah EU kot v lastni državi. Devetnajst teh držav ima tudi isto vrsto denarja: evro.
Lizbonska pogodba je najnovejša pogodba, ki določa način upravljanja Unije. Vsaka država članica je s podpisom potrdila, da se strinja s tem, kar je v njej zapisano. Najpomembneje je, da določa, katera dela ("pristojnosti") mora Unija opravljati za članice in katera dela morajo opravljati same. Člani odločajo o tem, kako naj Unija deluje, tako da glasujejo za predloge ali proti njim.
Cilj EU je zbližati države članice ob spoštovanju človekovih pravic in demokracije. To dosega s skupnim vzorcem potnega lista, skupnimi pravili o poštenem medsebojnem trgovanju, skupnimi sporazumi o kazenskem pregonu in drugimi sporazumi. Večina članic ima skupno valuto (evro) in večina omogoča, da ljudje potujejo iz ene države v drugo, ne da bi morali pokazati potni list.
Zgodovina
Po drugi svetovni vojni so evropske države želele živeti skupaj v miru in si pomagati pri razvoju gospodarstva. Namesto da bi se borile druga proti drugi za premog in jeklo, so prve države članice (Zahodna) Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg leta 1952 ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo.
Leta 1957 so države članice v italijanskem Rimu podpisale novo pogodbo in ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost. Zdaj je bila to skupnost za premog, jeklo in trgovino. Kasneje se je preimenovala v Evropsko skupnost.
Leta 1993 se je z Maastrichtsko pogodbo preimenovala v Evropsko unijo. Zdaj države članice ne sodelujejo le v politiki in gospodarstvu (premog, jeklo in trgovina), temveč tudi na področju denarja, pravosodja (zakoni) in zunanjih zadev. S schengenskim sporazumom je 22 držav članic EU odprlo svoje meje druga za drugo, zato lahko zdaj ljudje potujejo iz ene države v drugo brez potnega lista ali osebne izkaznice. Zdaj je že 16 držav članic zamenjalo svoje nacionalne valute z evrom. Leta 2004 je v EU vstopilo 10 novih držav, leta 2007 še dve, leta 2013 pa še ena. Danes je skupaj 27 držav članic.
Quai d'Orsay (Pariz). Robert Schuman je imel leta 1950 govor, s katerim je začel načrt za Evropsko skupnost za premog in jeklo.
Prosto gibanje
Državljan Evropske unije lahko živi in dela v kateri koli od 27 držav članic brez delovnega dovoljenja ali vizuma. Francoz se lahko na primer preseli v Grčijo, da bi tam delal ali samo živel, in ne potrebuje dovoljenja organa v Grčiji.
Prav tako se lahko izdelki, izdelani v eni državi članici, prodajajo v kateri koli drugi državi članici brez posebnih dovoljenj ali dodatnih davkov. Zato se članice dogovorijo o pravilih glede varnosti izdelkov - želijo vedeti, da je izdelek, izdelan v drugi državi, enako varen, kot bi bil, če bi bil izdelan v njihovi državi.
Glavne institucije
Institucije Evropske unije
|
- Zakonodajni organ (spodnji dom) - |
- Določa zagon in smer - |
Svet Evropske unije - Zakonodajni organ (zgornji dom) - |
| |||
|
| ||||||
|
|
|
|
.svg.png){kind=logo}
|
|
|
| |||
|
| Sodišče Evropske unije - Sodstvo - |
Evropsko računsko sodišče - Finančni revizor - |
Evropska centralna banka - Izvršilni organ za denarne zadeve (centralna banka) - |
| ||
|
|
|
| ||||
|
|
|
Svet Evropske unije
Svet Evropske unije je glavna skupina za sprejemanje odločitev. Sestanejo se ministri držav članic (ministri za zunanje zadeve, kmetijstvo, pravosodje itd.) in razpravljajo o vprašanjih, ki so zanje pomembna.
Pred Lizbonsko pogodbo (napisana leta 2007, uveljavljena leta 2008) se vsaka država članica za šest mesecev zamenja za predsednika Sveta. Od januarja 2007 do julija 2007 je na primer predsedovala Nemčija. Šest mesecev pred tem je predsedovala Finska. Zdaj predsednik Evropske unije predseduje vrhom Sveta. Predsednik Sveta je organizator in vodja in je izvoljen za dve leti in pol. Ni pristojen za sprejemanje odločitev o Evropski uniji, kot to za to državo počne predsednik Združenih držav Amerike.
Države članice z velikim številom prebivalcev (Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo itd.) imajo več glasov kot države z majhnim številom prebivalcev (Luksemburg, Malta itd.), vendar odločitve ni mogoče sprejeti, če dovolj držav glasuje proti.
Dvakrat na leto se sestanejo predsedniki vlad (predsedniki vlad) in/ali voditelji držav (predsedniki), da se pogovorijo o glavnih vprašanjih in sprejmejo odločitve o različnih vprašanjih. To srečanje je drugačno in ni tako formalno. Znano je kot Evropski svet.
Opomba: To ni isto kot Svet Evrope, ki ni del Evropske unije.
Evropska komisija
Evropska komisija vodi vsakodnevno delovanje EU in kot vlada pripravlja zakone. O zakonih, ki jih napiše Komisija, razpravljata in jih spreminjata Evropski parlament in Svet Evropske unije.
Komisijo sestavljajo predsednik in 27 komisarjev, ki jih izbere Evropski svet. Predsednika Komisije imenuje Evropski svet s soglasjem Evropskega parlamenta.
Komisija deluje kot kabinetna vlada. Vsaka država članica ima po enega komisarja, ki pa mora zastopati interese EU kot celote in ne svoje matične države.
Evropski parlament
Oglejte si tudi: Proračun Evropske unije
Parlament ima 785 članov (imenovanih poslanci Evropskega parlamenta ali EPP). V svojih državah jih vsakih pet let izvolijo državljani držav članic Evropske unije. Parlament lahko potrdi, zavrne ali spremeni predlagane zakone. Prav tako lahko odpusti Evropsko komisijo. V tem primeru bi se morala celotna komisija odpovedati delu.
Politični sistem Evropske unije. Unija ima sedem organov (v modri barvi).
Parlament je edini neposredno izvoljeni organ.
Politika
V EU potekajo številne razprave o njenem prihodnjem razvoju in spremembah.
Glavna razloga za združevanje evropskih držav sta politična in gospodarska:
- Po prvi in drugi svetovni vojni je bilo treba preprečiti novo evropsko vojno.
- Svet Evrope je potrdil potrebo po spoštovanju človekovih pravic, pravne države in demokracije.
- Potreba po skupnem gospodarskem območju.
Države članice
Leta 1951 je šest držav ustanovilo Evropsko skupnost za premog in jeklo, osnovno različico sedanje EU. Teh šest držav je nato nadaljevalo in leta 1957 ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost ter Evropsko skupnost za premog in jeklo. Združeno kraljestvo in druge države so se odločile, da se ji ne bodo pridružile, ko si je Združeno kraljestvo premislilo, pa mu je francoski predsednik Charles de Gaulle preprečil pridružitev. Ko ta ni bil več predsednik, so se Združeno kraljestvo in druge države začele pridruževati. Danes je 27 članic, vendar se zamisel, da bi se jih moralo pridružiti še več, vsem ne zdi dobra.
| Ustanovitelji leta 1957
Pridružil se je leta 1973 Pridružil se je leta 1981 Odšel leta 1985 Pridružil se je leta 1986 | Pridružil se je leta 1995 Pridružil se je leta 2004 Pridružil se je leta 2007 Pridružil se je leta 2013
Levo leta 2020 |
.svg.png){kind=small}
- ↑ Vzhodna in Zahodna Nemčija sta leta 1990 postali ena država. Od takrat je celotna Nemčija država članica EU.
- ↑ Grenlandija se je pridružila Danski kot njen del, vendar je pozneje dobila nekaj pristojnosti, da sama upravlja. S temi pooblastili se je odločila, da izstopi iz EGS.
- ↑ Čeprav je Severni Ciper uradno del Cipra (in EU), ga ciprska vlada dejansko ne nadzoruje in njegovih potnih listov članice EU ne sprejemajo.
Srbija, Črna gora, Republika Makedonija, Turčija in Islandija so "države kandidatke", ki se obravnavajo za članstvo. Albanija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo naj bi jim sledile.
Ker pa se v Turčiji v zadnjem času dogajajo številne politične težave, zlasti ker je predsednik Erdogan po neuspelem poskusu državnega udara 15. julija 2016 aretiral več deset tisoč političnih nasprotnikov, je malo verjetno, da bi Turčija kmalu dobila dovoljenje za članstvo v EU, saj članice EU menijo, da sedanja turška vlada ne spoštuje človekovih pravic, pravne države in demokracije.
Države članice Evropske unije so označene s svetlo rjavo barvo.
Moto
Združeni v raznolikosti (ali v preprosti angleščini "together with many types of people") je geslo Evropske unije.
Geslo v drugih jezikih:
|
|
|
Brexit
23. junija 2016 je v Združenem kraljestvu potekal referendum o tem, ali naj ostane v EU ali izstopi iz nje. Večina [52 % proti 48 %] se je izrekla za izstop. Izstop Velike Britanije iz EU je splošno znan kot brexit.
Vlada Združenega kraljestva je 29. marca 2017 sprožila člen 50 Pogodbe o Evropski uniji (Lizbonska pogodba). S tem so se začela pogajanja z drugimi članicami EU o pogojih izstopa. Časovni okvir teh pogajanj je dve leti, kar je pomenilo, da bo Združeno kraljestvo ostalo članica EU vsaj do marca 2019. Vendar je bil ta rok pozneje na zahtevo britanske vlade podaljšan do 31. oktobra 2019. Združeno kraljestvo je Evropsko unijo zapustilo 31. januarja 2020 ob 23. uri po greenwiškem času.
Sorodne strani
- Državljanstvo Evropske unije
- Večjezičnost
- Brexit
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Evropska unija?
O: Evropska unija (EU) je konfederacija 27 držav članic v Evropi, ustanovljena z Maastrichtsko pogodbo v letih 1992-1993. Ustvarila je skupno gospodarsko območje z vseevropskimi zakoni, ki državljanom držav EU omogočajo skoraj enako gibanje in trgovanje v drugih državah EU kot v lastni državi.
V: Kdaj je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS)?
O: EGS je bila ustanovljena z Rimskimi pogodbami leta 1957.
V: Kaj je Lizbonska pogodba?
O: Lizbonska pogodba je najnovejša pogodba, ki določa način vodenja Unije. Vsaka država članica je s podpisom potrdila, da se strinja s tem, kar je zapisano v pogodbi, in določila, katere naloge ("pristojnosti") naj bi opravljala Unija in katere posamezne članice.
V: Od kod izvira ime "Evropa"?
O: Ime "Evropa" izhaja iz latinskega Europa, ki izhaja iz grškega ֵὐסנח, iz וὐסע eurys "širok" in ὤר ops "obraz".
V: Kateri so nekateri cilji članstva v EU?
O: Nekateri cilji članstva v EU vključujejo zbliževanje držav članic s spoštovanjem človekovih pravic in demokracije, vzpostavitev skupnih pravil o poštenem trgovanju med članicami, oblikovanje skupnih sporazumov o kazenskem pregonu, skupen slog potnih listov in skupno valuto (evro).
V: Ali morajo ljudje pri potovanju med državami EU pokazati potni list?
O: Večina članic omogoča, da ljudje potujejo iz ene države v drugo, ne da bi jim bilo treba pokazati potni list.
V: Kako se članice odločajo o tem, kako naj Unija deluje?
O: Članice odločajo o tem, kako naj Unija deluje, tako da glasujejo za predloge ali proti njim.
