Evropska unija (kratica: EU) je konfederacija 27 držav članic v Evropi, ustanovljena z Maastrichtsko pogodbo v letih 1992-1993. EU je nastala iz Evropske gospodarske skupnosti (EGS), ki je bila ustanovljena z Rimskimi pogodbami leta 1957. Vzpostavila je skupno gospodarsko območje z vseevropskimi zakoni, ki državljanom držav EU omogočajo skoraj enako gibanje in trgovanje v drugih državah EU kot v lastni državi. Devetnajst teh držav ima tudi isto vrsto denarja: evro.

Lizbonska pogodba je najnovejša pogodba, ki določa način upravljanja Unije. Vsaka država članica je s podpisom potrdila, da se strinja s tem, kar je v njej zapisano. Najpomembneje je, da določa, katera dela ("pristojnosti") mora Unija opravljati za članice in katera dela morajo opravljati same. Člani odločajo o tem, kako naj Unija deluje, tako da glasujejo za predloge ali proti njim.

Cilj EU je zbližati države članice ob spoštovanju človekovih pravic in demokracije. To dosega s skupnim vzorcem potnega lista, skupnimi pravili o poštenem medsebojnem trgovanju, skupnimi sporazumi o kazenskem pregonu in drugimi sporazumi. Večina članic ima skupno valuto (evro) in večina omogoča, da ljudje potujejo iz ene države v drugo, ne da bi morali pokazati potni list.

Zgodovina – kratka preglednica

  • Po drugi svetovni vojni so se evropske države začele povezovati zaradi miru in gospodarske obnove; prva oblikna sodelovanja so bila Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) in druge pobude.
  • Rimske pogodbe (1957) so ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost in začele pot k enotnemu trgu.
  • V naslednjih desetletjih so pogodbe in reforme (vključno s Enotnim evropskim aktom in Maastrichtom) postopoma poglobile sodelovanje na gospodarskem, socialnem in političnem področju.
  • Lizbonska pogodba (v veljavi od 2009) je uredila sodobno institucionalno strukturo in delitve pristojnosti med EU in državami članicami.
  • EU se je širila iz šestih ustanovnih članic do 27 članic; proces vključevanja še poteka za nekatere države, poleg tega pa je možen tudi izstop (primer: Združeno kraljestvo).

Institucije EU in njihove glavne vloge

  • Evropski svet — sestavljajo ga voditelji držav ali vlad; določa splošne politične smernice in prioritete.
  • Evropska komisija — predlaga zakonodajo, izvaja politike in upravlja dnevne zadeve Unije; deluje v interesu celotne EU.
  • Evropski parlament — neposredno izvoljen organ, ki sodeluje pri sprejemanju zakonodaje in nadzoruje druge institucije; volitve potekajo vsakih pet let.
  • Svet Evropske unije (Ministrski svet) — predstavlja države članice; skupaj z Evropskim parlamentom sprejema zakonodajo in proračun.
  • Sodišče Evropske unije — zagotavlja enotno razlago prava EU in rešuje pravne spore.
  • Evropska centralna banka (ECB) — vodi monetarno politiko evroobmočja; ima sedež v Frankfurtu.
  • Evropski računovodski sud — preverja porabo proračunskih sredstev EU.

Kako EU sprejema pravila

  • Glavna zakonodajna pot je običajna zakonodajna procedura — Komisija predlaga, Parlament in Svet sprejemata.
  • Obstajajo različne oblike pravnih aktov: regulacije (takoj zavezujoče v vseh članicah), direktive (dajajo cilj, državam pustijo izbiro ukrepov) in odločitve (zavezujoče za tiste, ki so jim naslovljene).
  • Lizbonska pogodba jasno ločuje izključne, deljene in podporne pristojnosti med Unijo in državami članicami ter uveljavlja načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

Ključne informacije in pravice državljanov

  • Temeljna pravica je svobodno gibanje ljudi, blaga, storitev in kapitala (enočlani trg).
  • EU državljani imajo pravico do: brezplačnega potovanja, dela v drugih članicah, socialnih pravic v skladu s pravili države gostiteljice, volitev in kandidatiranja na volitvah v Evropski parlament ter lokalnih volitvah v državi prebivanja.
  • Državljani lahko uveljavljajo tudi pravice, kot so Evropska državljanska pobuda (zahteva za obravnavo pobud Komisije), pritožbe pri Ombudsmanu EU in predstavitve peticij Evropskemu parlamentu.
  • V primeru, da država članica nima diplomatske zastopanosti v tretji državi, lahko državljan EU zaprosi za pomoč v katerikoli drugi državi članici preko konzularne zaščite.

Evro, proračun, solidarnost in notranja meja

  • Evro uporablja 19 članic (evroobmočje); ECB vodi monetarno politiko za te države.
  • Proračun EU financira skupne programe, kmetijsko politiko (CAP), kohezijsko politiko (strukturni skladi) in druge projekte, vire pa tvorijo prispevki držav, dajatve in lastni viri.
  • Schengenski prostor omogoča odpravo notranjih mejnih kontrol med udeleženimi državami; v njem sodelujejo tudi nekatere države, ki niso članice EU.

Širitev, odnosi in vladavina prava

  • Postopek vključevanja novih članic je pogojen z izpolnjevanjem političnih, gospodarskih in pravnih standardov (imenovanih Kopenhagenski kriteriji) ter z uspešnimi pogajanji o uskladitvi zakonodaje.
  • EU vodi skupno zunanjo in varnostno politiko z omejenimi skupnimi pristojnostmi; sodelovanje poteka tudi na področju kazenskega pregona in notranjih vprašanj.
  • Vladavina prava je temeljni pogoj članstva; Unija ima mehanizme za zaščito pravne države in osnovnih svoboščin (npr. postopek po 7. členu Pogodbe o EU, mehanizmi za finančne sankcije in preglednost porabe sredstev).

Simboli in praktične informacije

  • Simboli EU vključujejo modro zastavo z dvanajstimi zvezdami, evropski himno (Beethovenov Oda radosti), geslo in praznik Evrope (9. maj).
  • Uradnih jezikov je več deset; v institucijah EU je običajno 24 uradnih jezikov, kar zagotavlja dostopnost delovanja Unije državljanom različnih jezikov.
  • Za več informacij ali vključevanje: državljani se lahko obrnejo na svoje poslance v Evropskem parlamentu, nacionalne institucije ali informacijske točke Europe Direct.

Opomba: izraz konfederacija v prvem odstavku se pogosto uporablja v splošnem govoru, vendar je EU posebna, sui generis (edinstvena) politična in gospodarska skupnost, ki združuje elemente medvladnega in nadnacionalnega sodelovanja. Njena natančna narava in obseg pristojnosti so določeni v pogodbah, ki jih sprejmejo države članice.