Poljska

Zgodovina

Zgodnja zgodovina

Prvi znaki človeka na poljskih tleh so se pojavili pred 500.000 leti. Bronasta doba se je začela okoli leta 2400-2300 pred našim štetjem. Železna doba se je začela okoli 750-700 let pred našim štetjem. Takrat so bile poljske dežele pod vplivom lužiške kulture. Okoli leta 400 pred našim štetjem so tam živela keltska in germanska plemena. Ti ljudje so imeli trgovske stike z Rimskim cesarstvom.

Sčasoma so v poljske dežele prihajali Slovani. Nekateri od teh Slovanov, ki jih danes običajno imenujemo zahodni Slovani (čeprav gre v resnici za raznoliko skupino plemen s skupnimi etničnimi in kulturnimi značilnostmi), so tam ostali in začeli ustvarjati nove narode. Najmočnejše pleme se je imenovalo Polani, ki je združilo vsa druga slovanska plemena, ki so tam živela, in od tod izvira ime "Poljska".

dinastiji Piastov in Jageloncev

Poljska se je začela oblikovati v državo okoli sredine 10. stoletja v času dinastije Piastov. Leta 966 je knez Meško I. postal kristjan, zato so tudi Poljaki postali kristjani. Naslednji kralj je bil Boleslav I. Poljski (imenovan Boleslav Pogumni). Osvojil je veliko dežel in postal prvi poljski kralj. Kazimir I. Poljski je spremenil poljsko prestolnico iz Gniezna v Krakov. V 12. stoletju je Poljska po smrti kralja Boleslava III Krivoverca leta 1138 zaradi njegove oporoke razpadla na nekaj manjših državic. Te države so pozneje leta 1241 napadle mongolske vojske, kar je upočasnilo združevanje manjših držav v veliko državo Poljsko. To se je zgodilo osemdeset let pozneje, leta 1320, ko je Władysław I. postal kralj združene Poljske. Njegov sin Kazimir III Veliki je reformiral poljsko gospodarstvo, zgradil nove gradove in zmagal v vojni proti ruski kneževini. Veliko ljudi se je izselilo na Poljsko, ki je postala zatočišče za izseljence . V tem času se je na Poljsko preselilo tudi veliko Judov. Črna smrt, ki je med letoma 1347 in 1351 prizadela številne dele Evrope, Poljske ni prizadela.

Po smrti zadnjega Pista na poljskem prestolu, Kazimirja III, sta začela vladati Ludvik I. Ogrski in njegova hči Jadviga Poljska. Poročila se je z litvanskim knezom Jogajlo. Z njuno poroko se je na Poljskem začela nova dinastija: dinastija Jageloncev. V času vladavine dinastije Jageloncev je Poljska sklenila zavezništvo s sosednjo Litvo.

od Poljsko-litvanske skupnosti do Druge republike Poljske

V 17. stoletju je Švedska napadla skoraj vso Poljsko (temu se je reklo "potop"). Številne vojne proti Osmanskemu cesarstvu, Rusiji, Kozakom, Transilvaniji in Brandenburg-Prusiji so se končale leta 1699. Naslednjih 80 let sta bila vlada in narod šibka, zaradi česar je bila Poljska odvisna od Rusije. Ruski carji so to izkoristili tako, da so ponujali denar nepoštenim članom poljske vlade, ki so blokirali nove zamisli in rešitve. Rusija, Prusija in Avstrija so leta 1772, 1793 in 1795 razbili Poljsko na tri dele, s čimer je država razpadla. Pred drugo razdelitvijo je bila leta 1791 sprejeta ustava, imenovana "Ustava 3. maja". Poljsko ljudstvo ni maralo novih kraljev in se je pogosto uprlo (dva velika upora leta 1830 in 1863^[]). Napoleon je ustanovil še eno poljsko državo, "Varšavsko vojvodino", po Napoleonovih vojnah pa so si države na Dunajskem kongresu Poljsko ponovno razdelile. Vzhodnemu delu je vladal ruski car. Med prvo svetovno vojno so se vsi zavezniki strinjali, da bodo rešili Poljsko. Kmalu po kapitulaciji Nemčije novembra 1918 je Poljska postala druga Poljska republika (II Rzeczpospolita Polska). Svobodo je dobila po več vojaških spopadih; največji je bil v poljsko-sovjetski vojni v letih 1919-1921.

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939, ko je nacistična Nemčija napadla Poljsko. Sovjetska zveza je Poljsko napadla 17. septembra 1939. Varšava je bila poražena 28. septembra 1939. Poljska je bila razdeljena na dva dela, polovica je bila v lasti nacistične Nemčije, druga pa v lasti Sovjetske zveze. Umrlo je več kot 6 milijonov Poljakov, od tega polovica Judov. Večina teh smrti je bila del holokavsta, v katerem je bilo ubitih 6 milijonov Judov. Ob koncu vojne so se meje Poljske premaknile proti zahodu, vzhodna meja pa se je premaknila do Curzonove črte. Zahodna meja je bila prestavljena na črto Odra-Nisa. Nova Poljska je postala za 20 % manjša, in sicer za 77.500 kvadratnih kilometrov (29.900 km²). Zaradi tega se je moralo preseliti več milijonov Poljakov, Nemcev, Ukrajincev in Judov.

Poljska ljudska republika do Tretje poljske republike

Po teh dogodkih je Poljska postopoma postala komunistična država. Domnevno je bila neodvisna država. V resnici pa je novo vlado imenoval Josif Stalin. Prav tako je bila pod nadzorom Sovjetske zveze. Država se je nato preimenovala v Ljudsko republiko Poljsko. V sosednjih državah Ukrajini, Belorusiji in Litvi (te tri države so bile do leta 1991 del Sovjetske zveze) ter v drugih državah živi veliko Poljakov. Največ Poljakov zunaj Poljske je v Združenih državah Amerike, zlasti v Chicagu. Velika poljska diaspora živi tudi v Nemčiji in Združenem kraljestvu. Najnovejše množično izseljevanje Poljakov v zahodne države se je začelo po letu 1989.

Leta 1989 je sindikat Solidarnost, ki ga je vodil Lech Wałęsa, pomagal premagati komunistično vlado na Poljskem. Še pred tem dogodkom je Lech Wałęsa prejel Nobelovo nagrado za vodenje prvega nekomunističnega sindikata, ki se je boril za demokracijo v komunističnem bloku. Ko se je na Poljskem končal komunizem, so se človekove pravice, kot so svoboda govora, demokracija itd. Leta 1991 je Poljska postala članica Višegrajske skupine, leta 1999 pa se je skupaj s Češko in Madžarsko pridružila Natu. Junija 2003 so poljski volivci glasovali za vstop v Evropsko unijo. Država se je EU pridružila 1. maja 2004.

Trenutno je predsednik vlade Mateusz Morawiecki. Predsednik Lech Kaczyński je 10. aprila 2010 umrl v nesreči vladnega letala v Smolensku v Rusiji. Predsednika izvolijo državljani neposredno za petletni mandat. Predsednika vlade imenuje predsednik, potrdi pa ga Sejm. Sejm je spodnji dom parlamenta, ki je zakonodajni organ države. Ima 460 poslancev, ki se volijo vsaka štiri leta.

Sedanje meje Poljske so bile določene po letu 1945. Siva območja so prešla iz Poljske v Sovjetsko zvezo. Rdeča območja so potekala od Nemčije do Poljske.


Poljska 1922-1939


Poljsko-litvanska unija, ko je bila največja 1618-1655


Poljska 960-992


slovanska plemena 600-800

Geografija

Poljsko ozemlje je ravnina, ki se razteza od Baltskega morja na severu do Karpatov na jugu. Znotraj te ravnine se pokrajina spreminja od vzhoda proti zahodu.

Poljska baltska obala je večinoma gladka, vendar ima naravna pristanišča v regiji Gdańsk-Gdynia in Szczecinu na skrajnem severozahodu. Na tej obali je več kolišč, sipin in obalnih jezer. Obalna jezera so nekdanji zalivi, ki so bili odrezani od morja. Ta območja se včasih imenujejo lagune. Szczecinska laguna je na zahodni meji z Nemčijo. Viselska laguna je na vzhodni meji z rusko pokrajino Kaliningrad. Najdaljša poljska reka Visla se izliva v laguno Visla in tudi neposredno v Baltsko morje.

Severovzhodna regija je gosto poraščena z gozdom, redko poseljena ter brez kmetijskih in industrijskih virov. Geografska regija ima štiri hribovita območja moren in jezer, ki so nastala zaradi moren. Te so nastale med pleistocensko ledeno dobo in po njej. Mazursko jezersko okrožje je največje med štirimi okrožji in pokriva večji del severovzhodne Poljske.

Na Poljskem je veliko jezer. V Evropi ima več jezer le Finska. Največji jezeri sta Śniardwy in Mamry. Poleg jezerskih predelov na severu je veliko gorskih jezer tudi v Tatrah.

Južno od severovzhodne regije se nahajata regiji Šlezija in Mazovija, ki ju zaznamujejo široke ledenodobne rečne doline. Šlezija ima veliko virov in ljudi. Premoga je veliko. V Spodnji Šleziji je veliko rudnikov bakra. Masovska nižina je v osrednjem delu Poljske. Na njej so doline treh velikih rek: Višnje, Buga in Nareva.

Južneje se nahaja poljsko gorsko območje. Med temi gorami so Sudeti in Karpati. Najvišji del Karpatov so Tatre, ki ležijo ob južni meji Poljske. Najvišja gora na Poljskem, Rysy, visoka 2 503 m, leži v Visokih Tatrah.

Poljsko sestavlja šestnajst regij, imenovanih vojvodstva (województwa, ednina - województwo). V osnovi so nastala iz zgodovinskih regij države, medtem ko so se v zadnjih dveh desetletjih (do leta 1998) osredotočila na posamezna mesta in jih poimenovala po njih. Nove enote imajo površino od manj kot 10 000 km2 (Opolsko vojvodstvo) do več kot 35 000 km2 (Masovsko vojvodstvo). Vojvodstva nadzorujejo vlade vojvod, njihovi zakonodajni organi pa se imenujejo vojvodski sejmiki.

Šestnajst vojvodstev, ki sestavljajo Poljsko, je nadalje razdeljenih na powiaty (v ednini powiat), upravne enote druge stopnje, ki so približno enake okrožju, okraju ali prefekturi v drugih državah.

Vojvodstvo Glavno mesto ali mesta v poljščini Kujavija-Pomorjanska Kujavsko-Pomorskie Bydgoszcz / Toruń Velika Poljska Wielkopolskie Poznan Mala Poljska Małopolskie Krakov Łódź Łódzkie Łódź Spodnja Šlezija Dolnośląskie Vroclav Lublin Lubelskie Lublin Lubusz Lubuskie Gorzów Wielkopolski / Zielona Góra Masovia Mazowieckie Varšava (glavno mesto države) Opole Opolskie Opole Podlaskie Podlaskie Białystok Pomerania Pomorskie Gdansk Šlezija Śląskie Katovice Podkarpatje Podkarpatsko Rzeszów Swietokrzyskie Świętokrzyskie Kielce Warmia-Masuria Warmińsko-Mazurskie Olsztyn Zahodna Pomorjanska Zachodniopomorskie Szczecin

Fizične značilnosti Poljske

Literatura

Pred pokristjanjevanjem v 10. stoletju ni ostalo skoraj nobene poljske književnosti. Poljska književnost je bila v srednjem veku napisana v latinščini. V renesansi je bil poljski jezik v literaturi enakovreden latinščini.

Jan Kochanowski je bil vodilni pesnik evropske renesančne književnosti 16. stoletja. Med drugimi velikimi poljskimi pesniki je Adam Mickiewicz, ki je leta 1834 napisal ep Pan Tadeusz.

Nobelovo nagrado je prejelo več poljskih pisateljev. Henryk Sienkiewicz jo je prejel za 19 dramatiziranih različic znanih dogodkov iz poljske zgodovine. Władysław Reymont je Nobelovo nagrado prejel leta 1924. Napisal je roman Chłopi. Nobelovo nagrado sta prejela tudi dva poljska pesnika. Prvi je Wisława Szymborska (1996), drugi pa Czesław Miłosz (1980).

Stanisław Lem je znan avtor znanstvene fantastike moderne dobe. Po njegovem romanu Solaris je bil dvakrat posnet celovečerni film.

Henryk Sienkiewicz, slavni poljski pisatelj

Ljudje

V preteklosti so na Poljskem živeli pripadniki različnih narodov in različnih verstev (predvsem katoličani, pravoslavni in judje). To se je spremenilo po letu 1939 zaradi nacističnega holokavsta, v katerem je bilo ubitih veliko poljskih Judov. Po drugi svetovni vojni je Varšavski pakt, ki je vključeval večino srednjeevropskih držav in Rusijo, državo spremenil v komunistično državo.

Na Poljskem danes živi 38.038.000 ljudi (2011). Leta 2002 se je 96,74 % prebivalstva opredelilo za poljsko, 471.500 ljudi (1,23 %) pa se je opredelilo za drugo narodnost. 774.900 ljudi (2,03 %) se ni opredelilo za nobeno narodnost. Narodnosti ali etnične skupine na Poljskem so Šlezijci, Nemci (večina v nekdanjem Opolskem vojvodstvu), Ukrajinci, Litvanci, Rusi, Judje in Belorusi. Poljski jezik je del zahodnoslovanskega dela slovanskih jezikov. Je tudi uradni jezik Poljske. Angleščina in nemščina sta najpogostejša druga jezika, ki se ju uči in govori.

V zadnjih nekaj letih se je število prebivalcev Poljske zmanjšalo zaradi povečanega izseljevanja in močnega upada rodnosti. Leta 2006 je urad za popis prebivalstva ocenil, da je skupno število prebivalcev Poljske 38 536 869, kar je zelo malo več kot leta 2002 (38 230 080). Od vstopa Poljske v Evropsko unijo se je veliko Poljakov preselilo na delo v zahodnoevropske države, kot sta Združeno kraljestvo in Republika Irska. Nekatere organizacije navajajo, da so ljudje odšli zaradi visoke brezposelnosti (10,5 %) in boljših možnosti za delo drugje. Aprila 2007 je poljsko prebivalstvo v Združenem kraljestvu naraslo na približno 300 000 ljudi, po ocenah pa naj bi v Republiki Irski živelo približno 65 000 Poljakov. Vendar se v zadnjih letih zaradi močne rasti poljskega gospodarstva in naraščajoče vrednosti poljske valute (PLN) veliko poljskih priseljencev vrača domov. Leta 2007 je bilo število ljudi, ki so zapustili državo, manjše od števila ljudi, ki se vračajo. Poljska je postala privlačen kraj za delo za ljudi iz drugih držav (predvsem Ukrajine).

Poljska manjšina je še vedno prisotna v sosednjih državah Ukrajini, Belorusiji in Litvi ter v drugih državah. Največje število etničnih Poljakov zunaj države je v Združenih državah Amerike.

Marie Curie, slavna poljska kemičarka in dvakratna Nobelova nagrajenka


Frederic Chopin, slavni poljski skladatelj in pianist

Znani ljudje

• Fryderyk Chopin, glasbeni skladatelj.
• Joseph Conrad, rojen kot Józef Teodor Konrad Korzeniowski, priznani pisatelj, ki pa je pisal v angleščini.
• Miklavž Kopernik, astronom, ki je dokazal, da se Zemlja giblje okoli Sonca.
• Maria Skłodowska-Curie je odkrila radij in polonij.
• Franciszek Kamieński je odkril mikorizo.
• Tadeusz Kościuszko, vojaški poveljnik, ki se je boril za neodvisnost ZDA in Poljske.
• Robert Kubica, voznik F1.
• Stanisław Lem, pisatelj znanstvene fantastike.
• Adam Małysz, smučarski skakalec.
• Adam Mickiewicz, pesnik
• Papež Janez Pavel II. (prej Karol Wojtyła). Preden je postal papež, je bil škof v Krakovu.
• Agnieszka Radwańska, teniška igralka
• Władysław Reymont, pisatelj
• Henryk Sienkiewicz, pisatelj
• Kamil Stoch, smučarski skakalec
• Wisława Szymborska, pisateljica
• Andrzej Wajda, filmski režiser
• Lech Wałęsa, vodja stranke "Solidarnost" ("Solidarnost"), ki je pomagal premagati komunistično vlado na Poljskem in vpliv ZSSR v Srednji in Vzhodni Evropi
• Robert Lewandowski, nogometaš
• Czesław Miłosz, pesnik

Demografski podatki o mestih

Na spodnjih seznamih je prikazano število prebivalcev največjih poljskih mest na podlagi ocen iz leta 2005.

	Aglomeracija ali somestje	Vojvodstvo	Prebivalci (ocena, 2005)
1	Katovice (USIA)	Šlezija	3,487,000
2	Varšava (Warszawa)	Masovia	2,679,000
3	Krakov	Mala Poljska	1,400,000
4	Łódź	Łódź	1,300,000
5	Tricity	Pomerania	1,100,000
6	Poznan	Velika Poljska	1,000,000

 

	Mesto	Vojvodstvo	PrebivalciMaj 20, 2002	Prebivalci31. december 2004
1	Varšava (Warszawa)	Masovia	1,671,670	1,692,854
2	Łódź	Łódź	789,318	774,004
3	Krakov	Mala Poljska	758,544	757,430
4	Vroclav	Spodnja Šlezija	640,367	636,268
5	Poznan	Velika Poljska	578,886	570,778
6	Gdansk	Pomerania	461,334	459,072
7	Szczecin	Zahodna Pomorjanska	415,399	411,900
8	Bydgoszcz	Kujavija-Pomorjanska	373,804	368,235
9	Lublin	Lublin	357,110	355,998
10	Katovice	Šlezija	327,222	319,904
11	Białystok	Podlasie	291,383	292,150
12	Gdynia	Pomerania	253,458	253,324
13	Częstochowa	Šlezija	251,436	248,032
14	Sosnowiec	Šlezija	232,622	228,192
15	Radom	Masovia	229,699	227,613
16	Kielce	Świętokrzyskie	212,429	209,455
17	Toruń	Kujavija-Pomorjanska	211,243	208,278
18	Gliwice	Šlezija	203,814	200,361
19	Zabrze	Šlezija	195,293	192,546
20	Bytom	Šlezija	193,546	189,535
21	Bielsko-Biała	Šlezija	178,028	176,987
22	Olsztyn	Warmia-Masuria	173,102	174,550
23	Rzeszów	Podkarpatje	160,376	159,020
24	Ruda Śląska	Šlezija	150,595	147,403
25	Ribnik	Šlezija	142,731	141,755
26	Tychy	Šlezija	132,816	131,547
27	Dąbrowa Górnicza	Šlezija	132,236	130,789
28	Opole	Opole	129,946	128,864
29	Płock	Masovia	128,361	127,841
30	Elbląg	Warmia-Masuria	128,134	127,655
31	Wałbrzych	Spodnja Šlezija	130,268	127,566
32	Gorzów Wielkopolski	Lubusz	125,914	125,578
33	Włocławek	Kujavija-Pomorjanska	121,229	120,369
34	Tarnów	Mala Poljska	119,913	118,267
35	Zielona Góra	Lubusz	118,293	118,516
36	Chorzów	Šlezija	117,430	115,241
37	Kalisz	Velika Poljska	109,498	108,792
38	Koszalin	Zahodna Pomorjanska	108,709	107,773
39	Legnica	Spodnja Šlezija	107,100	106,143
40	Słupsk	Pomerania	100,376	99,827
41	Grudziądz	Kujavija-Pomorjanska	99,943	98,757
42	Jaworzno	Šlezija	98,780	96,600

Szczecin


Katovice


Gdansk


Łódź


Vroclav


Poznan


Krakov


Varšava

Sorodne strani

• Seznam poljskih rek
• Poljska na olimpijskih igrah
• Poljska nogometna reprezentanca