Pleistocen: obdobje ledenih dob med 2,6 milijona in 11 700 leti
"Ledena doba" se preusmeri sem. Za druge uporabe glejte Ice Age (disambiguation).
Pleistocen je geološko obdobje, ki je trajalo od približno 2,58 milijona let do pred 11.700 leti. Pleistocen je sledil pliocenu in je prva faza kvartarja, ki ji sledi sedanji holocen. To obdobje je v geologiji in paleoklimatologiji posebej pomembno zaradi ponavljajočih se ledenih in medledenih obdobij, velikega vpliva na površje Zemlje ter zaradi razvoja in širjenja starejših človeških vrst.
Podnebje in ledene dobe
Pleistocen je zaznamovalo izmenjevanje hladnih ledenih dob in toplejših medledenih dob. Ledene dobe so trajala desetine tisoč let, medledenja pa so bila krajša in toplejša obdobja. Glavni mehanizem, ki je sprožal te cikle, so bili orbitalni (Milankovič) cikli – spremembe v ekscentričnosti Zemljine orbite, nagibu osi in precesiji, ki so vplivali na porazdelitev sončne energije na Zemlji. Pomembno vlogo so imeli tudi ravni atmosferskih toplogrednih plinov in oceanografski procesi.
V času največjih poledenitev (npr. med zadnjo glacialno maksimum, okoli 21.000 let pred danes) so se obsežni ledeni ščiti raztezali preko velikih delov severne poloble: Severno Ameriko do Velikih jezer, velik del severne Rusije in Evrope ter celo Anglijo do reke Temze. Pod hladnimi razmerami so bile morske gladine znatno nižje, kar je omogočalo kopenske prehode, kot je bila Beringova kopenska povezava med Azijo in Severno Ameriko ali Doggerland med Britanijo in evropsko celino.
Geomorfološki in krajinski učinki
Ledeniki so močno spremenili površje Zemlje: nastali so morenski hribi, drumlini, fjordi, ledeniški rezervoarji in številna jezera. V zaledjih ledenih plošč so bile obsežne periglacialne pokrajine s pojavnostjo zmrzali v tleh (permafrost), soliflukcije in vetrolomne usedline, kot je loess (vetrni prah), ki ga danes najdemo v mnogih regijah kot rodovitne plasti tal.
Živalski svet in megafauna
V pleistocenu so živeli številni veliki sesalci (megafauna), ki so se prilagodili hladnejšim razmeram, pogosto z gostejšo dlako in večjimi telesi. Nekateri primeri:
- Mamuti – kosmati sorodniki slonov.
- Gliptodon – velikanski, oklepni rastlinojedec iz Južne Amerike, podoben oklepnikom.
- Drugi primeri vključujejo sabljozobe mačke, ogromne nosoroge, jamske slone in velike jelene.
Velik delež pleistocenske megafaune je izumrl na koncu ali kmalu po zadnji ledeni dobi. Vzroki izumrtij so kompleksni in vključujejo podnebne spremembe, spreminjanje habitata, močan pritisk lova s strani razvijajočih se človeških skupnosti ter kombinacije teh dejavnikov.
Človek v pleistocenu
V Pleistocenu so živele različne vrste iz rodu Homo. Neandertalec (Homo neanderthalensis) z velikimi možgani je obvladoval Evropo in dele zahodne Azije; živel je več sto tisoč let in izumrl pred približno 40.000 leti. Sodobni človek, Homo sapiens, je izviral v Afriki iz druge veje tega rodu in se je začel širiti po svetu pred približno 300.000 leti. V času medledenj in na mejah poledenitev so se ljudje selili preko kopenskih mostov, izkoriščali različne habitate in razvijali številne tehnike za preživetje v hladnem podnebju (odeja, ognjišča, obdelava orodij).
Datiranje in stratigrafija
Meja med pleistocenom in holocenom je določena pri približno 11.700 let pred danes, kar ustreza koncu zadnje velike ohladitve in nastanku stabilnejšega, toplejšega podnebja holocena. Pleistocen kot obdobje obsega številne ledavske in medledavske cikle, ki jih proučujemo z lednimi jedri, morskimi usedlinami (marine isotope stages), sedimentnimi zapisi, fosili in paleomagnetno/stratigrafsko analizo.
Pomen
Pleistocen je ključen za razumevanje sodobnega podnebja, pokrajinske konfiguracije in zgodovine človeka. Procesi, ki so delovali v tem obdobju, so oblikovali sedanje rečne sisteme, jezera, talne tipe in številne biotske skupnosti, prav tako pa predstavljajo ozadje za razvoj in širjenje človeških kultur ter kasnejše učinke, ki se kažejo še danes.
Glyptodon - stara vrsta živali, sorodna oklepniku. V pleistocenu je živel v Južni Ameriki.
Model mamuta - kosmatega slona, ki je živel na mrzlem severu. Zadnji mamut je umrl pred približno 4500 leti.
Sorodne strani
- Razvoj človeka
- Človeška časovnica
- Paleolitik
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je pleistocenska faza?
O: Pleistocenska faza ali obdobje je bilo dolgo obdobje, ki je trajalo od pred 2,6 milijona let do pred 11 700 leti. Sledila je pliocenu in je prva epoha kvartarja ter šesta v kainozoiku.
V: Kaj so ledene dobe?
O: Ledene dobe so obdobja, ko je svet za dalj časa precej hladnejši. Med temi poledenitvami je bil velik del sveta, ki ga poznamo, prekrit z ledom.
V: Koliko "velikih" ledenih dob je bilo v večjem delu 20. stoletja?
O: V večjem delu 20. stoletja so geologi našteli štiri "velike" ledene dobe, čeprav jih danes kot "velike" imenujemo še več.
V: Katere živali so živele v tem času?
O: Veliko živali, ki so živele v tem času, je izumrlo zaradi podnebnih sprememb in lova ljudi. Nekateri primeri so Glyptodon, ki je bil nekaj podobnega velikanskemu oklepniku, in mamuti, ki so bili vrsta slona, prilagojena na hladno vreme s svojo dolgo dlako.
V: Kdo so bili neandertalci?
O: Neandertalci (Homo neanderthalensis) so bili starodavni ljudje, ki so živeli v Evropi in Aziji pred približno 30 000 leti. Niso bili potomci sodobnega človeka, ampak so izhajali iz druge veje rodu Homo v Afriki.
V: Kdaj je nastal sodobni človek?
O: Sodobni človek je nastal v Afriki iz druge veje rodu Homo pred približno 30 000 leti.
