Neandertalec

Duševna sposobnost

Velikost neandertalčevih možganov kaže, da so bili neandertalci verjetno inteligentni. V povprečju so imeli večje možgane kot sodobni ljudje. Veliki možgani so nekakšna telesna slabost. Porabijo namreč veliko energije, povečajo verjetnost poškodb lobanje in povzročajo težave med porodom. Te slabosti so lahko manjše od prednosti, na primer boljšega reševanja problemov, boljšega socialnega sodelovanja, jezika in izdelave orodja.

Neandertalčeva kremenova orodja (na primer ročne sekire) so bila izdelana natančneje kot orodja zgodnjega človeka. Bila so veliko manj raznolika in fino izdelana kot neolitska orodja sodobnega človeka. Tudi kakovost jamske umetnosti, ki so jo ustvarili naši predniki, je povsem drugačna od tiste, ki so jo ustvarili neandertalci. Kljub temu so imeli neke vrste umetnine.

Flavta Divje babe

Najstarejša odkrita flavta je morda t. i. flavta Divje babe, najdena leta 1995 v slovenski jami Divje babe I. Stara je približno 43.100 let. Izvira iz mladostne stegnenice jamskega medveda na najdišču Divje Babe, v bližini mousterijskega ognjišča. Arheologi si zastavljajo dve ključni vprašanji:

Je to flavta? O tem je bilo že veliko govora. Najboljši povzetek je, da je vsekakor možno, da gre za flavto, vendar to ni dokazano (ni gotovo).

Če je to flavta, so jo izdelali neandertalci? Tudi to ni odločeno. Kot flavta je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. V muzejski zloženki za obiskovalce piše, da je izdelava s strani neandertalcev "zanesljivo dokazana". To ni splošno mnenje, zato je tudi tokrat najbolje idejo opisati kot "nedokazano".

Sposobnost govora

Ljudje se že dolgo sprašujejo, ali so neandertalci znali govoriti. Mnogi verjamejo, da so lahko, saj bi bilo težko razumeti njihovo veliko velikost možganov, če ne bi mogli. Ko so odkrili nepoškodovano neandertalčevo hioidno kost, so ljudje začeli misliti, da so neandertalci lahko govorili. To je zato, ker je pri ljudeh hioidna kost opora za glasilke. Računalniška analiza je pokazala, da je bila neandertalčeva hioida zelo podobna človeški hioidi. Raziskovalci pravijo, da so "naše ugotovitve skladne z govorno sposobnostjo neandertalcev".

Predmet je na ogled v ljubljanskem muzeju

Zgodovina odkritij

Avgusta 1856 so v dolini Neander v Nemčiji odkrili primerek, ki je postal znan kot neandertalec 1. Material je bil najden v kamnolomu apnenca v bližini Düsseldorfa. Najprej je bila odkrita lobanjska kapa, nato dve stegnenici, pet kosti rok, del leve medenice ter deli lopatice in reber.

Pravzaprav so nekatere ostanke našli že prej, vendar jih niso prepoznali kot ločeno vrsto od nas. Otrok Engis iz Belgije je bil prvi odkriti neandertalec leta 1829. Drugi najdeni ostanek je bila najdba iz kamnoloma Forbes v Gibralterju leta 1848.

Anatomija

Neandertalski moški so bili visoki približno 164-168 cm in so v povprečju tehtali 77,6 kg. Neandertalske ženske so bile visoke približno 154 cm in so v povprečju tehtale 66,4 kg.

Neandertalci so imeli močnejšo (robustnejšo) zgradbo in značilne morfološke značilnosti, zlasti lobanje. Bili so veliko močnejši od sodobnih ljudi, zlasti v zgornjem delu telesa.

Dolge kosti in sklepi neandertalcev so debelejši od naših, nekatere dolge kosti pa so rahlo ukrivljene. Tako debelina kot krivina kažeta na potrebo po večji moči kot pri naši vrsti.

Mladi neandertalci

Od leta 2007 je mogoče starost zob neposredno izračunati z neinvazivnim slikanjem vzorcev rasti v zobni sklenini s pomočjo rentgenske sinhrotronske mikrotomografije.

Te raziskave kažejo na veliko hitrejši telesni razvoj neandertalcev kot otrok sodobnih ljudi. Rentgenska sinhrotronska mikrotomografija zgodnjih H. sapiensov dokazuje, da je ta razlika med vrstama obstajala že 160.000 let pred sedanjostjo.

Zlomi

Zdi se, da so imeli neandertalci veliko število zlomov. Ti zlomi se pogosto zacelijo in kažejo malo ali nič znakov okužbe, kar kaže na to, da so za poškodovane posameznike skrbeli v času nezmožnosti za delo.

Pri neandertalcih je bila pogostost takšnih poškodb primerljiva s pogostostjo poškodb sodobnih profesionalcev v rodeu, saj so bili pogosto v stiku z velikimi, bojevitimi sesalci. Zlomi kažejo, da so morda lovili tako, da so skočili na svoj plen in ga zabodli ali celo prijeli na tla.

Neandertalčeva lobanja se od naše lobanje razlikuje v več pogledih.


Neposredna primerjava

Življenjski slog

V času pleistocenske ledene dobe so živeli v Evraziji in lovili velike sesalce, kot so bizoni, turoni (predniki živega goveda), jeleni, severni jeleni, pižmovke in mamuti.

Lobanje so nekoliko večje od lobanj homo sapiensa, kar kaže na inteligenco in verjetno uporabo jezika. Po drugi strani pa okostje nakazuje, da so bili nagnjeni k temu, da so svoje težave (kot je lov) reševali bolj s silo kot mi.

Neandertalčeva kamnita orodja se imenujejo mousterska in so napredek v primerjavi z acheulskimi orodji, ki so jih izdelovale prejšnje vrste ljudi. Kamnita orodja Homo sapiens so še veliko bolj raznolika in kažejo na to, da se je naša vrsta zanašala na orodja bolj kot neandertalci.

Neandertalci so se prehranjevali skoraj izključno z mesom, čeprav je njihova prehrana vključevala tudi kuhano zelenjavo. Izdelovali so dobra orodja in živeli v kompleksnih družbenih skupinah. Raziskave njihovih ostankov so pokazale, da so morda imeli govorjeni jezik, vendar narava tega jezika ni znana.

Obstajajo številne teorije, ki poskušajo pojasniti, zakaj so neandertalci izumrli. Domnevajo, da se niso mogli prilagoditi spreminjajočemu se podnebju. Druga možnost je, da niso mogli uspešno tekmovati s predniki sodobnih ljudi.