Tur (urus, Bos primigenius) – izumrli praprednik domačega goveda
Tur (aurochs) ali urus (Bos primigenius) je bila velika vrsta goveda, nekoč razširjena po večjem delu Evrope, zahodne Azije in severne Afrike. Danes je izumrl. Bil je divja žival, ne udomačena žival. Izumrli turi/urusi niso ista vrsta kot zobri (evropski bizoni).
Po podatkih Paleontološkega muzeja Univerze v Oslu so se turovi razvili v Indiji pred približno dvema milijonoma let, prišli na Bližnji vzhod in naprej v Azijo ter dosegli Evropo pred približno 250.000 leti. V preteklosti so mislili, da so drugačna vrsta od sodobnega evropskega goveda (Bos taurus), danes pa večina znanstvenikov meni, da gre za isto vrsto: tur kot divja oblika in domače govedo kot podvrsta (pogosto zapisano kot Bos primigenius taurus). Poleg evropskega tura so bile prepoznane še azijska in severnoafriška podvrsta.
Sodobno govedo je postalo precej manjše od svojih divjih prednikov: velika udomačena krava je visoka približno 1,5 metra, medtem ko so bili turovi visoki približno 1,75 metra. Odrasli samci so lahko tehtali 700–1000 kg (izjemoma še več), samice pa približno 400–600 kg; telo je bilo dolgo do 3 metre, z izrazito dolgimi nogami in globokim trupom.
Turi so imeli tudi več značilnosti, ki jih pri sodobnem govedu ne vidimo pogosto, na primer rogove v obliki lire, postavljene pod kotom naprej, bledo črto po hrbtenici in različno barvo glede na spol. Samci so bili črni z bledo črto na hrbtenici, samice in teleta pa rdečkaste barve (te barve so še vedno prisotne pri nekaterih udomačenih pasmah goveda, kot je jersejsko govedo). Turi so bili znani tudi po zelo previdnem in včasih agresivnem vedenju; živeli so v čredah, v katerih so se samice z mladiči držale skupaj, odrasli samci pa so bili pogosto bolj samotarski ali v manjših skupinah. Prehranjevali so se predvsem s travami in šaši na poplavnih ravnicah, močvirjih in v odprtih gozdovih, najdejavnejši pa so bili ob zori in mraku.
Razširjenost in življenjski prostor
Arheološke in zgodovinske najdbe kažejo, da so turi poseljevali raznoliko okolje: od obrežnih travišč in rečnih dolin do redkih listnatih gozdov ter stepskih območij. V Evropi so bili razširjeni od Iberskega polotoka in Britanskega otočja do vzhodne Evrope in Kavkaza, na jugu pa so segali v severno Afriko. Izogibali so se visokogorju in zelo gostim gozdovom, saj so za preživetje potrebovali obilo trave in dostop do vode.
Udomljitev in pomen za človeka
Udomljitev tura je potekala večkrat in na različnih območjih. Predniki današnjega evropskega in zahodnoazijskega goveda so bili udomačeni v Plodnem polmesecu pred približno 10.500–10.000 leti, medtem ko so predniki zebuja (grbastega goveda) nastali z ločeno udomitvijo v južni Aziji. Domače govedo je ljudem zagotavljalo meso, mleko, kožo in vprežno moč, kasnejša selekcija pa je spremenila velikost, telesno zgradbo, barvo in vedenje v primerjavi z divjimi turovskimi predniki. Genetske raziskave kažejo, da je med udomačenimi čredami in divjimi turovskimi populacijami občasno prihajalo do križanja.
Izumrtje
Turi so izginjali zaradi kombinacije dejavnikov: intenzivnega lova, krčenja gozdov in izgube mokrišč, konkurence z domačimi čredami ter prenosov bolezni z domačega goveda. Kljub temu da so bili ponekod pod zaščito, so se populacije krčile in drobile. Zadnji znani tur je poginil leta 1627 v Jaktorowskem gozdu na območju današnje Poljske; šlo je za samico. Majhna številčnost in posledična parjenja v sorodstvu so dodatno zmanjšala njihovo odpornost.
Razlike med turom in zobrom
- Pripadnost rodu: tur spada v rod Bos, zober pa v rod Bison.
- Telesna zgradba: zober ima izrazit greben nad pleči in krajši, visoko nošen vrat; tur je imel daljše noge in bolj enakomerno linijo hrbta z manj poudarjenimi pleči.
- Rogi: turovi rogovi so bili dolgi, debeli pri osnovi, usmerjeni naprej in navznoter; zobrini rogovi so krajši in bolj pokončni.
- Vedenje in habitat: turi so bili bolj povezani z odprtimi gozdovi in poplavnimi ravnicami, zobri pa z gozdnimi in mozaičnimi habitati; oba sta lahko izkazovala obrambno in agresivno vedenje.
Kulturni vpliv
Tur ima pomembno mesto v prazgodovinski in zgodovinski kulturi. Upodobljen je v številnih jamskih poslikavah, omenjali so ga antični pisci, v srednjem veku pa je veljal za simbol moči in poguma. Lov na tura je bil v mnogih družbah preizkus spretnosti in prestiža.
Sodobni poskusi “povratne vzreje”
V 20. in 21. stoletju so nastali projekti, ki želijo s selektivno vzrejo različnih pasem doseči živali, ki po videzu in ekologiji spominjajo na tura (npr. Heckovo govedo ter novejši projekti z vključevanjem robustnih, starodavnih pasem). Pomembno je poudariti, da takšne živali niso pravi turi in ne oživljajo izumrle oblike; gre za sodobno govedo, ki s skrbno izbiro lastnosti posnema nekdanje značilnosti tura ter je lahko uporabno pri naravovarstvenih in renaturacijskih projektih.


Okostje tura na Danskem.


Govedo Heck je videti podobno Aurochs
Podvrsta
Nekoč so obstajale tri podvrste turov, in sicer Bos primigenius namadicus (Falconer, 1859) v Indiji, Bos primigenius mauretanicus (Thomas, 1881) v severni Afriki ter Bos primigenius primigenius (Bojanus, 1827) v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Samo evropska podvrsta je preživela do nedavnega.
Vprašanja in odgovori
V: Kako se je imenovala vrsta goveda?
O: Vrsta goveda se je imenovala aurochs ali urus (Bos primigenius).
V: Kje so bili včasih pogosti turovi?
O: Turohi so bili nekoč pogosti v Evropi.
V: Ali je izumrli turoh/urus ista vrsta kot bizon (evropski bizon)?
O: Ne, ni. Izumrli turošč/urus ni ista vrsta kot bizon (evropski bizon).
V: Kako visoki so bili turovi v primerjavi s sodobnimi kravami?
O: Velika udomačena krava je visoka približno 1,5 metra, medtem ko so bili turovi visoki približno 1,75 metra.
V: Kakšne barve so bili samci in samice te vrste?
O: Samci so bili črne barve z bledo črto po hrbtenici, samice in teleta pa so bile rdečkaste barve. Te barve še danes najdemo pri nekaterih udomačenih pasmah goveda, na primer pri govedu Jersey.
V: Kako agresivna je bila ta žival?
O: Zveri so se obnašale zelo agresivno in v starodavnih kulturah je ubijanje živali pomenilo dejanje poguma.
V: Kdaj so se po podatkih Paleontološkega muzeja Univerze v Oslu prvič razvili?
O: Po podatkih Paleontološkega muzeja Univerze v Oslu so se turovi razvili v Indiji pred približno dvema milijonoma let, v Evropo pa so prišli pred približno 250 000 leti.