Azija — največja celina: pregled geografije, zgodovine in držav

Azija je največja celina na Zemlji. Leži na severni polobli. Azija je na zahodu povezana z Evropo (tvori superkontinent, imenovan Evrazija). Nekatere najstarejše človeške civilizacije, kot so Sumer, Kitajska in Indija, so se začele v Aziji. V Aziji je bilo tudi nekaj velikih imperijev, kot so Perzijsko cesarstvo, Mughalsko cesarstvo, Mongolsko cesarstvo in Mingovo cesarstvo. V Aziji živi vsaj 44 držav. Turčija, Rusija, Gruzija in Ciper so deloma na drugih celinah.

Geografija in naravne značilnosti

Azija pokriva več deset milijonov kvadratnih kilometrov (približno 44–45 milijonov km²) in vsebuje izjemno raznolike pokrajine: visoke gore, široke steppe, puščave, tropske deževne gozdove in obsežna rečna območja. Najvišji vrh sveta, Mount Everest, leži na meji med Nepalom in Tibetom. Pomembne gorske verige so Himalaja, Pamir, Tjan-šan in Zagros. Velike puščave vključujejo Gobi in Arabsko puščavo.

Glavne reke so Yangtze (Kitajska), Kjeang (rumena reka), Mekong, Ganges, Ind in velike zahodne reke kot Tigris in Evfrat. Med pomembnimi morji in jezeri so Kaspijsko jezero, Črno morje, Japonsko morje, Južnokitajsko morje in Aralsko jezero (ki je pod vplivom izsušitve zaradi človekovih dejavnosti).

Podnebje in biotska raznovrstnost

Azija ima vse glavne podnebne tipe: arktično podnebje na severu Sibirije, zmerno na srednjih širinah, subtropsko in tropsko v južnih predelih ter suho podnebje v puščavskih regijah. Zaradi raznolikosti so tudi življenjski habitati in biotska raznovrstnost izjemno bogati — od sibirskih iglastih gozdov do tropskih gozdov jugovzhodne Azije, kjer najdemo številne endemične vrste rastlin in živali.

Zgodovina in kultura

Azija je zibelka mnogih velikih kultur, religij in znanstvenih dosežkov. Tu so nastale glavne svetovne religije, kot so hinduizem, budizem, islam, judovstvo, pa tudi številne tradicionalne filozofije in verske prakse. Poleg že navedenih starodavnih civilizacij so skozi zgodovino pomembno vplivale tudi dinastije in imperiji, kot so Osmanli, Maurje, Qin in Han na Kitajskem, ter številna srednjeveška in zgodnjenovoveška kraljestva v jugovzhodni in vzhodni Aziji.

Države, prebivalstvo in jeziki

V Aziji živi približno 60 % svetovnega prebivalstva — grobo ocenjeno več kot 4,5–4,7 milijarde ljudi (odvisno od virov in leta podatkov). Največje države po prebivalstvu so Kitajska in Indija, sledijo Indonezija, Pakistan, Bangladeš, Japonska in Filipini. Azija je izjemno jezikovno in kulturno raznolika; govorijo se tu jeziki iz več jezikovnih družin (indoevropske, sinotibetske, altajske, dravidske, austroazijske, austroneske ipd.).

Transkontinentalne države: Nekatere države imajo ozemlje v več kot eni celini — primeri so Turčija, Rusija, Gruzija in Ciper; prav tako deloma Kazahstan, Azerbajdžan in Egipt (sinajski polotok).

Gospodarstvo, mesta in tehnologija

Azija je gospodarsko izjemno raznolika: vsebuje najrazvitejše industrijske države (Japonska, Južna Koreja, Singapur), največja hitro rastoča gospodarstva (Kitajska, Indija) in številne nastajajoče trge. Pomembne svetovne trgovske poti potekajo po azijskih morjih in kopenskih povezavah (npr. sodobne različice Svilne poti). Velika mestna središča in megametropole vključujejo Tokio, Delhi, Šanghaj, Mumbai, Peking in Karachi — mesta s milijoni prebivalcev, ki so pogosto gospodarska in kulturna središča svojih regij.

Okoljski izzivi in prihodnost

Azija se sooča z več ključnimi okoljskimi izzivi: onesnaževanje zraka v velikih mestih, degradacija tal, izsekavanje gozdov, suše in širjenje puščav (desertifikacija), ter taljenje ledenikov v gorah, kar vpliva na vodne vire milijonov ljudi. Hkrati regija hitro napreduje v tehnologiji, obnovljivih virih energije in urbanem razvoju, kar prinaša priložnosti za trajnostne rešitve in mednarodno sodelovanje.

Zaključek

Azija je celina izredne geografske, zgodovinske in kulturne raznolikosti. Njena vloga v svetovnem gospodarstvu, politiki in okolju bo tudi v prihodnje ključna za oblikovanje globalnih trendov.

Območje

Azijska celina je največja med vsemi celinami. Pokriva približno 30 % svetovnega ozemlja, na njej pa živi več ljudi kot na kateri koli drugi celini - približno 60 % celotnega svetovnega prebivalstva. V Aziji, ki se razteza od ledene Arktike na severu do vročih in parnih ekvatorialnih dežel na jugu, so ogromne, prazne puščave, pa tudi nekatere najvišje gore in najdaljše reke na svetu.

Azijo obdajajo Sredozemsko morje, Črno morje, Arktični ocean, Tihi ocean in Indijski ocean. Od Evrope jo ločujeta Pontsko gorovje in Turška ožina. Na zahodu Evropo in Azijo ločuje dolga, večinoma kopenska meja. Ta črta poteka v smeri sever-jug po gorovju Ural v Rusiji, vzdolž reke Ural do Kaspijskega morja in prek Kavkaza do Črnega morja.

Geografsko območje Azije

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Azija?

V: Ali si Azija deli celino s kakšno drugo regijo?

V: Katere najstarejše človeške civilizacije so se začele v Aziji?

V: Ali so v Aziji obstajali veliki imperiji?

V: Koliko držav je v Aziji?

V: Ali so v Aziji države, ki jih delno štejemo za evropske?

V: Ali se Azija obravnava kot ločena celina od Evrope?

Išči po črki