Jemen: država na Bližnjem vzhodu z zgodovino, geografijo in demografijo

Republika Jemen ali Jemen je država na Bližnjem vzhodu. Gre za stari Severni in Južni Jemen na jugu Arabskega polotoka. Na severu in vzhodu meji na Savdsko Arabijo in Oman. Na jugu je Guardafujski preliv in Adenski zaliv, na zahodu pa Rdeče morje. Jemnu pripada otok Sokotra (217 milj) južno od obale vzhodne Afrike. Oseba ali stvar iz Jemna se imenuje Jemenec. Glavno mesto Jemna je Sana'a.

Jemen je izvorna dežela vseh Arabcev na Bližnjem vzhodu. V starodavnih časih je bil Jemen pomembno središče trgovine in moči. V Jemnu so bila številna mogočna kraljestva, med njimi tudi Sabejci. Jemen je bil pomemben tudi v trgovini z začimbami. Stari Rimljani so ga poznali pod imenom Arabia Felix (v latinščini "Srečna Arabija"). Tako so jo imenovali, ker je bilo območje tako lepo in mogočno.

Leta 700 so bili Jemenci med prvimi, ki so se pridružili novi religiji islamu. Od takrat so bili Jemenčani trdni muslimani, ki so bili na čelu vseh islamskih osvajanj. Moški, katerih predniki so prihajali iz Jemna, so stoletja vladali Al-Andalusu (muslimanski Španiji). Osmansko cesarstvo je v začetku 20. stoletja prevzelo nadzor nad Severnim Jemnom, Britanski imperij pa nad Južnim Jemnom. Oba dela sta se združila leta 1990, pozneje pa sta se spopadala v državljanskih vojnah. Zadnja se je začela leta 2015. Ubitih je bilo nekaj znanih ljudi, vključno z nekdanjim predsednikom Alijem Abdulahom Salehom, na tisoče ljudi pa je umrlo zaradi lakote.

Geografija in naravne značilnosti

Jemen leži na jugozahodnem robu Arabskega polotoka in ima zelo raznoliko pokrajino. Obalna območja ob Rdečem morju in Adenskem zalivu so vroča in vlažna, medtem ko višja planota in gorovja v notranjosti (na primer gore v bližini Sana'e in provincii Taiz) ponujajo milejše, včasih subtropske razmere. Na jugu vplivamo tudi monsunske padavine, ki ponekod omogočajo obdelovanje zemlje. V notranjosti so razširjene suhe puščavske ravnice in wadi (suhi rečni kanjoni).

Otok Sokotra (znana tudi kot Socotra) je biogeografski biser: ima številne endemične rastline in živali, med katerimi je najbolj znano drevo krvavega zmaja (Dracaena cinnabari). Sokotra je zaradi svoje edinstvene flore in favne uvrščena med pomembna zaščitena območja in je del svetovne dediščine.

Zgodovina in kulturna dediščina

Predislamski Jemen je bil dom več starodavnih kraljestev (Sabejci, Himjariti idr.), ki so upravljala s trgovino z dišavami, kadilom in začimbami ter gradile napredne namakalne sisteme in jezov (npr. Marib). Kulturno bogastvo se vidi tudi v arhitekturi — stara trdnjava mesta in značilne večnadstropne hiše iz opeke v Sana'i ter stara pristanišča na obali pričajo o dolgoletni trgovski tradiciji.

Po sprejetju islama so se v Jemnu razvile različne islamske šole in skupnosti, med katerimi izstopata sunitska šerijska tradicija (šafi'itska) in zaidski šiitizem, ki je imel posebno pomembno vlogo v severnem Jemnu. Tradicionalne oblike izražanja, kot so poezija, ustna zgodovinska pripoved in glasba, ostajajo del vsakdanje kulture.

Demografija in jeziki

Danes v Jemnu živi več kot 20 milijonov ljudi. Večina govori arabsko, vendar obstajajo tudi manjše jezikovne skupnosti: na primer jeziki iz skupine južnoarabske ali sodobnih južnoarabskih (kot je sočotrski jezik na otoku Sokotra) in dialekti, kot je mehri v jugovzhodnih predelih. Večina prebivalstva je muslimanska; verske skupnosti so običajno razdeljene med šafeitske sunite in zaidske šiite, obstajajo pa tudi manjše skupine drugih veroizpovedi.

Jemen ima visoko stopnjo rasti prebivalstva, mlado prebivalstvo in razmeroma nizko urbanizacijo v primerjavi z nekaterimi sosedami. Velika mesta so poleg Sana'e še Aden, Taiz, Al Hudaydah in Mukalla. Zaradi konflikta so številna mesta in regije doživela notranjo izselitev prebivalstva.

Gospodarstvo in življenjski standard

Gospodarstvo Jemna temelji na omejenih zalogah nafte in zemeljskega plina, kmetijstvu (vključujoč gojenje kave, datljev in qat) ter ribištvu. Qat — list, ki ga mnogi prebivalci grizljajo zaradi blage stimulativne učinkovine — ima velik družbeni in ekonomski pomen, vendar tudi vpliva na porabo vode in zemljišč.

Pred konfliktnim obdobjem so prihodki iz nafte pomembno prispevali k državnemu proračunu; po izbruhu vojn se je ekonomska situacija močno poslabšala. Visoka brezposelnost, revščina, uničena infrastruktura in poslabšani javni servis so prispevali k humanitarni krizi.

Konflikt in humanitarna kriza

Od leta 2015 je v Jemnu potekal hud oborožen konflikt, ki je privedel do velikih človeških izgub, razseljevanja prebivalstva, pomanjkanja osnovnih sredstev in izbruha bolezni. Poleg neposrednih žrtev streljanja in bombnih napadov je veliko civilistov umrlo zaradi lakote in pomanjkanja zdravstvene oskrbe. Med znanimi posledicami konflikta je tudi smrt nekaterih političnih voditeljev, vključno z nekdanjim predsednikom Alijem Abdulahom Salehom, na tisoče ljudi pa je umrlo zaradi lakote.

Mednarodne humanitarne organizacije so opozorile na nujnost večje pomoči in odprave blokad ter zagotavljanja varnega dostopa do ranljivih območij. Reševanje krize zahteva politično rešitev, obnovo javnih storitev in dolgotrajne programe za obnovo in razvoj.

Uprava, družba in izzivi

Jemen je razdeljen na upravne enote (guvernerati), v katerih imajo pomembno vlogo tribalne strukture in lokalni voditelji. Ta plemenska struktura pogosto vpliva na politiko in varnostno situacijo. Izobraževanje, zdravstvena oskrba in dostop do vode ostajajo glavni razvojni izzivi.

Kultura Jemna ohranja bogate običaje: tradicionalna oblačila, arhitektura starih mest (Sana'a ima zgodovinsko jedro z značilnimi večnadstropnimi hišami iz kamna in opeke), ter močna ustna literarna tradicija. Yemenska diaspora je razširjena po Bližnjem vzhodu, Afriki in drugih delih sveta, kar vpliva na kulturne stike in remitenze v domovino.

Zaključek

Jemen je država z dolgo in kompleksno zgodovino, bogato kulturno dediščino in izjemno naravno raznolikostjo, vendar se v zadnjih letih sooča z eno najresnejših humanitarnih kriz. Razumevanje geografskih, zgodovinskih in družbenih okoliščin je ključno za podporo prizadevanjem za mir, obnovo in izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev Jemna.

Geografija

Jemen je v zahodni Aziji. Nahaja se na južnem delu Arabskega polotoka. Jemnu pripadajo številni otoki v Rdečem morju, vključno z otoki Haniš, Kamaran in Perim, ter Sokotra v Arabskem morju. Številni otoki so vulkanskega izvora. Na otoku Džabal al-Tair je na primer leta 2007 izbruhnil vulkan, pred tem pa leta 1883. Najvišja točka v Jemnu je Jabal an Nabi Shu'ayb.

Zemljevid Jemna

Geografija

Jemen je v zahodni Aziji. Nahaja se na južnem delu Arabskega polotoka. Jemnu pripadajo številni otoki v Rdečem morju, vključno z otoki Haniš, Kamaran in Perim, ter Sokotra v Arabskem morju. Številni otoki so vulkanskega izvora. Na otoku Džabal al-Tair je na primer leta 2007 izbruhnil vulkan, pred tem pa leta 1883. Najvišja točka v Jemnu je Jabal an Nabi Shu'ayb.

Zemljevid Jemna

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je uradno ime Jemna?

V: Kje se nahaja Jemen?

V: Kateri otok pripada Jemnu?

V: Kako se imenujejo ljudje ali stvari iz Jemna?

V: Kako so Rimljani imenovali staro Arabijo?

Išči po črki