Arabski polotok ali južna Arabija je polotok v jugozahodni Aziji na stičišču Afrike in Azije. Leži vzhodno od Etiopije in severne Somalije, južno od Izraela, spornih palestinskih ozemelj in Jordanije ter jugozahodno od Irana. Polotok je zgodovinsko in geografsko središče sveta, kjer je nastala arabska civilizacija in islam.

Vode in strateški prehodi

Vode okoli Arabije so: na jugozahodu Rdeče morje in Akabski zaliv, na jugovzhodu Arabsko morje, na severovzhodu pa Omanski zaliv in Perzijski zaliv. Poleg teh morij ima regija ključne pomorske prehode, kot sta ožina Hormuz (Strait of Hormuz) in Bab el-Mandeb, ki povezujejo svetovne pomorske poti in vplivajo na globalno trgovino z energenti.

Države na polotoku

Arabija vključuje naslednje države:

V nekaterih zgodovinskih in širših opredelitvah so del polotoka tudi obmorske regije v sosednjih državah. Državne meje so včasih rezultat zgodovinskih dogovorov in sodobne politike.

Položaj v regiji in jezik

Polotok je del Bližnjega vzhoda, vendar to običajno pomeni Arabski polotok z Levantom in Mezopotamijo. Beseda "Arabija" se pogosto nanaša le na Savdsko Arabijo. Glavni jezik na polotoku je arabščina, večina prebivalcev pa pripada islamski veroizpovedi, z različnimi mezhebskimi in lokalnimi tradicijami.

Geografske značilnosti in narava

Država Savdska Arabija obsega skoraj celotno Arabijo. Večina prebivalstva polotoka živi v Savdski Arabiji in Jemnu. Na severu Arabije so pomembne naftne vrtine. Polotok je pretežno suh in polpuščavski; prevladujejo obširne peščene puščave, med katerimi je najznamenitejša Rub' al Khali (»Empty Quarter«), ena največjih peščenih puščav na svetu. Ob zahodni obali se dvigajo gorski verigi, kot so gorovja Sarawat in Asir v Jemnu in Saudski Arabiji, na jugovzhodu pa so območja z bolj zmernim vremenom (npr. pokrajina Dhofar v Omanu), kjer so poletne monsunske padavine bolj izrazite.

Podnebje in hidrološki viri

Podnebje je večinoma aridno do poliaridno: zelo vroča poletja, blage zime in redke padavine, ki so razporejene predvsem ob obalah in v gorskih predelih. Zaradi pomanjkanja sladke vode so ključni viri za oskrbo z vodo podzemne vode, oaze, odsoljevalnice (posebej v bogatih zalivskih državah) in uvožena voda. Obalne ravnice in delta rečnih sistemov so redke — večina rek so sezonski suhi tokovi (wadi).

Prebivalstvo, naselja in kultura

Prebivalstvo je koncentrirano ob obalah, v oazah in v mestih, kjer so na voljo gospodarske priložnosti. Velika mesta in gospodarska središča vključujejo Riade, Damo (Sana'a), Muscat, Dubaj, Abu Dhabi, Kuvajt City in Doha. Tradicionalno so bili prebivalci nomadski in pol-nomadski (Beduini), vendar je v 20. in 21. stoletju večina prebivalstva urbanizirana. Kulturno je regija znana po bogati literarni, verski in ustni tradiciji, gostoljubnosti, tradicionalni glasbi, plesu ter kuhinji, ki vključuje jedi na osnovi datljev, riža in začimb.

Gospodarstvo in strateški pomen

Gospodarstvo Arabskega polotoka temelji predvsem na nafti in zemeljskem plinu, zlasti v Savdski Arabiji, Kuvajtu, Združenih arabskih emiratih, Katarju in Bahrajnu. Nafta je spremenila družbene in gospodarske razmere v 20. stoletju, prinesla velike naložbe v infrastrukturo in mednarodni vpliv. Hkrati so države začele diverzifikacijo gospodarstva: turizem, finance, nepremičnine, industrija in obnovljivi viri energije dobivajo na pomenu. Zaradi energetske vloge polotoka ima regija velik geopolitičen pomen.

Okoljski izzivi

Med glavne izzive sodijo vodna varnost, desertifikacija, podnebne spremembe, onesnaževanje s fosilnimi gorivi in pritisk urbanizacije na obalne ekosisteme. Države uvajajo projekte za varčevanje z vodo, odsoljevanje in razvoj obnovljivih virov energije (npr. sončne energije) za dolgoročno trajnost.

Zaključek

Arabski polotok je geografsko in zgodovinsko pomembna regija z značilnimi puščavskimi pokrajinami, bogatimi naftnimi zalogami, pomembnimi pomorskimi poti in raznoliko kulturo. Čeprav večino ozemlja zavzema Savdska Arabija, so na polotoku tudi druge suverene države, ki skupaj tvorijo pomemben del Bližnjega vzhoda.