Iran (Islamska republika) — država v zahodni Aziji, Teheran, prebivalstvo
Iran, uradno Islamska republika Iran (perzijsko: ايران), v preteklosti znan kot Perzija, je država v zahodni Aziji. Je del regije Bližnjega vzhoda. Meji z Afganistanom, Armenijo, Azerbajdžanom, Irakom, Pakistanom, Turčijo in Turkmenistanom.
Teheran je glavno in največje mesto. Iran je osemnajsta največja država na svetu. Ima več kot 80 milijonov prebivalcev. Iran je član Združenih narodov od leta 1945. Je član Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC). Je islamska republika.
V Iranu so manjšinske etnične skupine Perzijci, Azerbajdžanci, Kurdi, Mazandaranci, Gilaki, Luri in Bakhtiari.
Geografija in podnebje
Iran zavzema približno 1,65 milijona km² in je ena večjih držav v Aziji. Pokrajina je raznolika: obalna nižina ob Zalivu Perzijskem in Omanskem zalivu, obsežna notranja visočina (Iranska planota), puščave (Dasht-e Kavir, Dasht-e Lut), gorovja (Elborz ob severu, Zagros na zahodu) ter rodovitne obalne in aluvialne nižje doline. Podnebje sega od suhega puščavskega do zmernega mediteranskega na nekaterih obalnih območjih; v gorah so tudi hladnejše zime in sneg.
Prebivalstvo, jeziki in vera
Prebivalstvo Irana je večinoma naseljeno v zahodnih, severnih in južnih nižinah ter v mestnih središčih. Število prebivalcev se ocenjuje na približno 85 milijonov (ocena 2023), vendar se podatki lahko razlikujejo glede na vir. Uradni jezik je perzijski (farsi), medtem ko se v državi govori tudi več manjšinskih jezikov in govorice, med drugim azerbajdžanski (turkijski), kurdski, luri, gilaki, mazandaranski, belučijski, arabski in turkmenški dialekti.
Večina prebivalstva pripada šiitskemu islamu (dvanaestniška tradicija), ki ima tudi uradni položaj v državi. Obstajajo tudi sunitske muslimanske skupnosti ter verske manjšine, kot so kristjani, judje, zoroastrijci in bahá'í; položaj verskih manjšin je v praksi različen in včasih predmet mednarodne pozornosti.
Zgodovina na kratko
Iran ima eno najstarejših neprekinjenih civilizacij v svetu. Na tem ozemlju so nastajale velike imperije, med katerimi so Ahemenidsko (Perzijsko) cesarstvo, Partija in Sasanidsko cesarstvo. V 7. stoletju so regijo vključili v islamski svet, kasneje pa so se izoblikovale pomembne dinastije, na primer Safavidi, ki so v 16. stoletju utrdili šiitski islam kot državno vero. V 19. in 20. stoletju je Iran doživel močnejše vplive tujih sil, notranje politične spremembe ter modernizacijske poskuse, ki so pripeljali do padca monarhije Pahlavi in do islamske revolucije leta 1979, ko je bila ustanovljena današnja Islamska republika.
Uprava in politika
Iran je teokratično-republikanska država. Najvišji položaj ima Vrhovni voditelj (Supreme Leader), ki ima obsežne pristojnosti nad izvršno, sodno in vojaško oblastjo ter določanjem zunanje politike. Izvoljeni predsednik vodi vlado in skrbi za izvajanje politik v okviru ustavnih omejitev. Zakonodajno vejo predstavlja Islamski svetovalni zbor (Majles). Politično življenje je zaznamovano z napetostmi med konservativnimi in reformističnimi silami, pa tudi z notranjimi družbenimi zahtevami po večjih svoboščinah in gospodarskih izboljšavah.
Gospodarstvo
Iransko gospodarstvo temelji močno na izvozu nafte in zemeljskega plina, zato ima država pomembno vlogo v globalnem energetskem sektorju in je članica OPEC (ta povezava je v izvirnem besedilu). Hkrati imajo velik pomen tudi industrija, kmetijstvo, promet in rudarstvo. Gospodarstvo je v zadnjih desetletjih obremenjeno z zunanjimi sankcijami, notranjimi strukturnimi težavami in inflacijo, kar vpliva na življenjski standard in zaposlovanje. Istovrstno si država prizadeva za razvoj industrije, petrokemije in tehnologij, hkrati pa izvažajo tradicionalne izdelke, kot so preproge in ročna dela.
Kultura in dediščina
Irska (perzijska) kultura ima bogato tradicijo v književnosti, poeziji, arhitekturi, glasbi in likovni umetnosti. Znani pesniki, kot sta Hafez in Rumi, so del svetovne literarne zapuščine. V državi je veliko zgodovinskih in arheoloških znamenitosti, med katerimi so ruševine Persepola, starodavne palače, vrtovi in islamske verske in javne stavbe v Isfahanu, Shirazu in drugih mestih. Tradicionalni praznik Nowruz (persijska nova leto) je široko praznovan kot prehod pomladi in kulturna identiteta regije.
Večje mestne in etnične skupine
- Največja mesta: Teheran (glavno mesto), Mashhad, Isfahan, Tabriz, Shiraz, Karaj.
- Glavne etnične skupine: Perzijci, Azerbajdžanci, Kurdi, Luri, Beludžiji, Arabci, Turkmeni, ter regijske skupnosti kot Mazandaranci, Gilaki in Bakhtiari.
Okolje in naravna raznovrstnost
Iran ima bogato biotsko raznovrstnost, ki vključuje endemične rastline in živali, pa tudi različna naravna okolja — gore, puščave, stepna območja in obalne ekosisteme. Okoljski izzivi vključujejo onesnaževanje zraka v mestih, izsuševanje jezer in rek, erozijo tal ter vplive podnebnih sprememb. Država izvaja nekatere programe za zaščito narave in ohranjanje nacionalnih parkov ter rezervatov.
Ta povzetek daje osnovno in razširjeno sliko Irana, vendar gre za kompleksno in hitro spreminjajočo se državo — za podrobnejše ali najnovejše informacije je priporočljivo preveriti aktualne vire in statistike.
Plaža Khezr, otok Hormoz, Perzijski zaliv, Iran, 02-09-2008
Zgodovina
V preteklosti so ljudje zunaj države Iran imenovali Perzija. Ljudje, ki so tam živeli, so državo imenovali Iran. Uradno ime je bilo Perzija, regija v Iranu. Ime Perzija se je uporabljalo v stikih z drugimi državami in v vladnih dokumentih.
Leta 1935 je bil iranski šah Reza Šah Pahlavi. Uradno je prosil tujce, naj državo imenujejo "Iran". S tem je želel pokazati, da Iran pripada vsem Irancem, ki niso Perzijci, pa tudi Perzijcem. Ime Iran pomeni dežela Arijcev. Uporablja se v starodavni knjigi zoroastrijancev Avesta. V 19. in na začetku 20. stoletja so Evropejci ime Arijci uporabljali za vse Indoevropejce. "Arijska rasa" je bil izraz, ki ga je Hitler uporabljal za opis svoje "superiorne" ali "popolne" rase, vendar je najprej pomenil Irance. "Arijski" v iranskih jezikih pomeni "plemeniti".
Perzijski imperij
Okoli leta 500 pred našim štetjem je bilo območje današnjega Irana središče Ahemenidskega cesarstva. Grške mestne države so se borile proti perzijskim vojskam, ki sta jih vodila Darij Veliki in Kserks. Nato je Aleksander Veliki zavzel državo z bojem proti perzijski dinastiji Ahemenidov. Vladal je do svoje smrti, nato so vladali grški Selevkidi, dokler jih ni premagalo Partsko cesarstvo, ki se je pozneje borilo z Rimskim cesarstvom.
Po Partijcih je oblast prevzela dinastija Sasanidov (224-651). Perzijo so z bojem zavzeli tudi drugi, na primer Arabci (7. stoletje), Turki (10. stoletje) in Mongoli (13. stoletje). Vendar je Iran vedno imel drugačno kulturo in je še naprej preživel.
Po drugi svetovni vojni
Centralna obveščevalna agencija (CIA) je v Iranu sodelovala pri ustvarjanju nemirov leta 1953, ki so privedli do odstavitve predsednika vlade Mosaddegha. Združene države Amerike in Velika Britanija so nato šaha Mohameda Rezo Pahlavija ponovno postavile za najmočnejšo osebo v Iranu. Šah je Iran zapustil leta 1979 zaradi upora. Islamska revolucija je iransko vlado spremenila v islamsko republiko. Kmalu zatem je gibanje iranskih študentov (Tahkim Vahdat) s podporo nove vlade zavzelo ameriško veleposlaništvo v Teheranu. Večino diplomatov so 444 dni zadrževali kot talce.
Od takrat odnosi med državama niso bili dobri. ZDA na primer trdijo, da Iran podpira teroristične skupine proti Izraelu. Iran Izraela ne vidi kot države. Iran skupaj z večino arabskih držav meni, da Izrael nima pravice do obstoja. Vendar pa je Iran včasih sodeloval z Zahodom. Ti dogovori so se nanašali na energijo ali boj proti terorizmu.
V 80. letih prejšnjega stoletja je Iran sodeloval v iransko-iraški vojni. Irak so podpirale številne tuje države.
Zahod skuša Iranu preprečiti uporabo jedrske tehnologije, čeprav je član Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je že večkrat poročala, da ni dokazov, da Iran razvija jedrsko orožje. Vendar pa tudi pravi, da ne more z gotovostjo trditi, da Iran tega ne počne na skrivaj.
V poročilu Cie o jedrskih dejavnostih v Iranu iz decembra 2007 je navedeno, da je bil iranski tajni program za pridobitev tehnologije za jedrsko orožje ustavljen leta 2003. V poročilu je navedeno, da Iranu verjetno ne bo kmalu uspelo izdelati jedrskega orožja.
Gospodarstvo
Iran ima naravni vir nafte. Je član OPEC. Nafta je eden glavnih izvoznih artiklov. Pomembni lokalni proizvodi so riž, ročna dela, preproge in krokus. Iran je največji svetovni izvoznik in proizvajalec kaviarja. Iran je tudi eden največjih svetovnih izvoznikov pistacij.
Iran ima tovarne, ki proizvajajo industrijske izdelke. Iran se ukvarja tudi z biomedicinskimi znanostmi.
Rial je denar, ki se uporablja v Iranu.
Religija v Iranu
Približno 90 % Irancev je muslimanov. Državna religija je šiitski islam. To je državna religija od dinastije Safavidov v 16. stoletju. To je vera približno 75 % Irancev. Pripadajo veji Twelver. Približno 9 % iranskih muslimanov pripada sunitski veji islama. 9 % Irancev, ki niso muslimani, so bahajci, mandejci, zoroastrijanci, kristjani in judje. Domneva se, da je perzijskih (iranskih) Judov med 300.000 in 350.000.
Regije in pokrajine
|
|
Streha hafezove grobnice
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je uradno ime Irana?
O: Uradno ime Irana je Islamska republika Iran (perzijsko: ַםַׁה).
V: V katero regijo spada Iran?
O: Iran je del Bližnjega vzhoda.
V: S katerimi državami meji Iran?
O: Iran meji na Afganistan, Armenijo, Azerbajdžan, Irak, Pakistan, Turčijo in Turkmenistan.
V: Katero mesto je glavno in največje mesto v Iranu?
O: Teheran je glavno in največje mesto v Iranu.
V: Koliko ljudi živi v Iranu?
O: V Iranu živi več kot 84,9 milijona ljudi.
V: Kdaj je Iran postal član Združenih narodov?
O:Iran je član Združenih narodov od leta 1945.
V: Ali je Iran islamska republika?
O: Da, je islamska republika.
