Iran

Zgodovina

V preteklosti so ljudje zunaj države Iran imenovali Perzija. Ljudje, ki so tam živeli, so državo imenovali Iran. Uradno ime je bilo Perzija, regija v Iranu. Ime Perzija se je uporabljalo v stikih z drugimi državami in v vladnih dokumentih.

Leta 1935 je bil iranski šah Reza Šah Pahlavi. Uradno je prosil tujce, naj državo imenujejo "Iran". S tem je želel pokazati, da Iran pripada vsem Irancem, ki niso Perzijci, pa tudi Perzijcem. Ime Iran pomeni dežela Arijcev. Uporablja se v starodavni knjigi zoroastrijancev Avesta. V 19. in na začetku 20. stoletja so Evropejci ime Arijci uporabljali za vse Indoevropejce. "Arijska rasa" je bil izraz, ki ga je Hitler uporabljal za opis svoje "superiorne" ali "popolne" rase, vendar je najprej pomenil Irance. "Arijski" v iranskih jezikih pomeni "plemeniti".

Perzijski imperij

Okoli leta 500 pred našim štetjem je bilo območje današnjega Irana središče Ahemenidskega cesarstva. Grške mestne države so se borile proti perzijskim vojskam, ki sta jih vodila Darij Veliki in Kserks. Nato je Aleksander Veliki zavzel državo z bojem proti perzijski dinastiji Ahemenidov. Vladal je do svoje smrti, nato so vladali grški Selevkidi, dokler jih ni premagalo Partsko cesarstvo, ki se je pozneje borilo z Rimskim cesarstvom.

Po Partijcih je oblast prevzela dinastija Sasanidov (224-651). Perzijo so z bojem zavzeli tudi drugi, na primer Arabci (7. stoletje), Turki (10. stoletje) in Mongoli (13. stoletje). Vendar je Iran vedno imel drugačno kulturo in je še naprej preživel.

Po drugi svetovni vojni

Centralna obveščevalna agencija (CIA) je v Iranu sodelovala pri ustvarjanju nemirov leta 1953, ki so privedli do odstavitve predsednika vlade Mosaddegha. Združene države Amerike in Velika Britanija so nato šaha Mohameda Rezo Pahlavija ponovno postavile za najmočnejšo osebo v Iranu. Šah je Iran zapustil leta 1979 zaradi upora. Islamska revolucija je iransko vlado spremenila v islamsko republiko. Kmalu zatem je gibanje iranskih študentov (Tahkim Vahdat) s podporo nove vlade zavzelo ameriško veleposlaništvo v Teheranu. Večino diplomatov so 444 dni zadrževali kot talce.

Od takrat odnosi med državama niso bili dobri. ZDA na primer trdijo, da Iran podpira teroristične skupine proti Izraelu. Iran Izraela ne vidi kot države. Iran skupaj z večino arabskih držav meni, da Izrael nima pravice do obstoja. Vendar pa je Iran včasih sodeloval z Zahodom. Ti dogovori so se nanašali na energijo ali boj proti terorizmu.

V 80. letih prejšnjega stoletja je Iran sodeloval v iransko-iraški vojni. Irak so podpirale številne tuje države.

Zahod skuša Iranu preprečiti uporabo jedrske tehnologije, čeprav je član Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je že večkrat poročala, da ni dokazov, da Iran razvija jedrsko orožje. Vendar pa tudi pravi, da ne more z gotovostjo trditi, da Iran tega ne počne na skrivaj.

V poročilu Cie o jedrskih dejavnostih v Iranu iz decembra 2007 je navedeno, da je bil iranski tajni program za pridobitev tehnologije za jedrsko orožje ustavljen leta 2003. V poročilu je navedeno, da Iranu verjetno ne bo kmalu uspelo izdelati jedrskega orožja.

Gospodarstvo

Iran ima naravni vir nafte. Je član OPEC. Nafta je eden glavnih izvoznih artiklov. Pomembni lokalni proizvodi so riž, ročna dela, preproge in krokus. Iran je največji svetovni izvoznik in proizvajalec kaviarja. Iran je tudi eden največjih svetovnih izvoznikov pistacij.

Iran ima tovarne, ki proizvajajo industrijske izdelke. Iran se ukvarja tudi z biomedicinskimi znanostmi.

Rial je denar, ki se uporablja v Iranu.

Religija v Iranu

Približno 90 % Irancev je muslimanov. Državna religija je šiitski islam. To je državna religija od dinastije Safavidov v 16. stoletju. To je vera približno 75 % Irancev. Pripadajo veji Twelver. Približno 9 % iranskih muslimanov pripada sunitski veji islama. 9 % Irancev, ki niso muslimani, so bahajci, mandejci, zoroastrijanci, kristjani in judje. Domneva se, da je perzijskih (iranskih) Judov med 300.000 in 350.000.

Regije in pokrajine

Sorodne strani

• Starodavna Armenija