Iran, uradno Islamska republika Iran (perzijsko: ايران), v preteklosti znan kot Perzija, je država v zahodni Aziji. Je del regije Bližnjega vzhoda. Meji z Afganistanom, Armenijo, Azerbajdžanom, Irakom, Pakistanom, Turčijo in Turkmenistanom.

Teheran je glavno in največje mesto. Iran je osemnajsta največja država na svetu. Ima več kot 80 milijonov prebivalcev. Iran je član Združenih narodov od leta 1945. Je član Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC). Je islamska republika.

V Iranu so manjšinske etnične skupine Perzijci, Azerbajdžanci, Kurdi, Mazandaranci, Gilaki, Luri in Bakhtiari.

Geografija in podnebje

Iran zavzema približno 1,65 milijona km² in je ena večjih držav v Aziji. Pokrajina je raznolika: obalna nižina ob Zalivu Perzijskem in Omanskem zalivu, obsežna notranja visočina (Iranska planota), puščave (Dasht-e Kavir, Dasht-e Lut), gorovja (Elborz ob severu, Zagros na zahodu) ter rodovitne obalne in aluvialne nižje doline. Podnebje sega od suhega puščavskega do zmernega mediteranskega na nekaterih obalnih območjih; v gorah so tudi hladnejše zime in sneg.

Prebivalstvo, jeziki in vera

Prebivalstvo Irana je večinoma naseljeno v zahodnih, severnih in južnih nižinah ter v mestnih središčih. Število prebivalcev se ocenjuje na približno 85 milijonov (ocena 2023), vendar se podatki lahko razlikujejo glede na vir. Uradni jezik je perzijski (farsi), medtem ko se v državi govori tudi več manjšinskih jezikov in govorice, med drugim azerbajdžanski (turkijski), kurdski, luri, gilaki, mazandaranski, belučijski, arabski in turkmenški dialekti.

Večina prebivalstva pripada šiitskemu islamu (dvanaestniška tradicija), ki ima tudi uradni položaj v državi. Obstajajo tudi sunitske muslimanske skupnosti ter verske manjšine, kot so kristjani, judje, zoroastrijci in bahá'í; položaj verskih manjšin je v praksi različen in včasih predmet mednarodne pozornosti.

Zgodovina na kratko

Iran ima eno najstarejših neprekinjenih civilizacij v svetu. Na tem ozemlju so nastajale velike imperije, med katerimi so Ahemenidsko (Perzijsko) cesarstvo, Partija in Sasanidsko cesarstvo. V 7. stoletju so regijo vključili v islamski svet, kasneje pa so se izoblikovale pomembne dinastije, na primer Safavidi, ki so v 16. stoletju utrdili šiitski islam kot državno vero. V 19. in 20. stoletju je Iran doživel močnejše vplive tujih sil, notranje politične spremembe ter modernizacijske poskuse, ki so pripeljali do padca monarhije Pahlavi in do islamske revolucije leta 1979, ko je bila ustanovljena današnja Islamska republika.

Uprava in politika

Iran je teokratično-republikanska država. Najvišji položaj ima Vrhovni voditelj (Supreme Leader), ki ima obsežne pristojnosti nad izvršno, sodno in vojaško oblastjo ter določanjem zunanje politike. Izvoljeni predsednik vodi vlado in skrbi za izvajanje politik v okviru ustavnih omejitev. Zakonodajno vejo predstavlja Islamski svetovalni zbor (Majles). Politično življenje je zaznamovano z napetostmi med konservativnimi in reformističnimi silami, pa tudi z notranjimi družbenimi zahtevami po večjih svoboščinah in gospodarskih izboljšavah.

Gospodarstvo

Iransko gospodarstvo temelji močno na izvozu nafte in zemeljskega plina, zato ima država pomembno vlogo v globalnem energetskem sektorju in je članica OPEC (ta povezava je v izvirnem besedilu). Hkrati imajo velik pomen tudi industrija, kmetijstvo, promet in rudarstvo. Gospodarstvo je v zadnjih desetletjih obremenjeno z zunanjimi sankcijami, notranjimi strukturnimi težavami in inflacijo, kar vpliva na življenjski standard in zaposlovanje. Istovrstno si država prizadeva za razvoj industrije, petrokemije in tehnologij, hkrati pa izvažajo tradicionalne izdelke, kot so preproge in ročna dela.

Kultura in dediščina

Irska (perzijska) kultura ima bogato tradicijo v književnosti, poeziji, arhitekturi, glasbi in likovni umetnosti. Znani pesniki, kot sta Hafez in Rumi, so del svetovne literarne zapuščine. V državi je veliko zgodovinskih in arheoloških znamenitosti, med katerimi so ruševine Persepola, starodavne palače, vrtovi in islamske verske in javne stavbe v Isfahanu, Shirazu in drugih mestih. Tradicionalni praznik Nowruz (persijska nova leto) je široko praznovan kot prehod pomladi in kulturna identiteta regije.

Večje mestne in etnične skupine

  • Največja mesta: Teheran (glavno mesto), Mashhad, Isfahan, Tabriz, Shiraz, Karaj.
  • Glavne etnične skupine: Perzijci, Azerbajdžanci, Kurdi, Luri, Beludžiji, Arabci, Turkmeni, ter regijske skupnosti kot Mazandaranci, Gilaki in Bakhtiari.

Okolje in naravna raznovrstnost

Iran ima bogato biotsko raznovrstnost, ki vključuje endemične rastline in živali, pa tudi različna naravna okolja — gore, puščave, stepna območja in obalne ekosisteme. Okoljski izzivi vključujejo onesnaževanje zraka v mestih, izsuševanje jezer in rek, erozijo tal ter vplive podnebnih sprememb. Država izvaja nekatere programe za zaščito narave in ohranjanje nacionalnih parkov ter rezervatov.

Ta povzetek daje osnovno in razširjeno sliko Irana, vendar gre za kompleksno in hitro spreminjajočo se državo — za podrobnejše ali najnovejše informacije je priporočljivo preveriti aktualne vire in statistike.