Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko cesarstvo ali Ahemenidsko perzijsko cesarstvo (550-330 pr. n. št.) je bilo prvo perzijsko cesarstvo, ki je vladalo velikim delom Velike Perzije (ali Irana). Kot drugi veliki imperij iranskih ljudstev je sledil Medijskemu cesarstvu. Na vrhuncu svoje moči je Ahemenidsko cesarstvo obsegalo približno 7,5 milijona kvadratnih kilometrov in je bilo ozemeljsko največji imperij klasične antike.
Cesarstvo je ustanovil Kir Veliki. Obsegal je tri celine, vključno z deli Afganistana in Pakistana, deli Srednje Azije, Male Azije, Trakije, večjim delom obalnih območij Črnega morja, Irakom, severno Savdsko Arabijo, Jordanijo, Izraelom, Libanonom, Sirijo in vsemi pomembnimi prebivalstvenimi središči starega Egipta vse do Libije na zahodu. Cesarstvo je bilo nasprotnik grških mestnih držav v grško-perzijskih vojnah. Osvobodil je Izraelce iz babilonskega ujetništva in uvedel aramejščino kot uradni jezik cesarstva. Ker je bilo cesarstvo obsežno in dolgo obstajalo, je perzijski vpliv na jezik, vero, arhitekturo, filozofijo, pravo in vlado narodov po vsem svetu trajal vse do danes.
Zgodovina
Cesarstvo se je začelo kot tributarna država Medijcev, vendar je na koncu osvojilo in razširilo medijski imperij, tako da je vključeval Egipt in Malo Azijo. Pod Kserksom je bilo zelo blizu osvojitvi antične Grčije. Ahemenide je leta 330 pr. n. št. strmoglavil Aleksander Veliki.
Svet okoli leta 500 pred našim štetjem, na katerem je prikazan Ahemenidski imperij (v rjavi barvi) v primerjavi s preostalim svetom v tistem času.
Ahemenidski kralji in voditelji
- Teispes Anšanski, sin Ahemena
- Kir I. Anšanski, sin Teispesa
- Kambiz I. Anšanski, sin Kira I.
- Kir II Veliki, sin Kambiza I., vladal približno 550-530 pr. n. št. (vladar Anšana približno 559 pr. n. št. - osvojil Medije 550 pr. n. št.)
- Kambiz II, sin Kira Velikega, vladal 529-522 pr. n. št.
- Smerdis (Bardiya), domnevni sin Kira Velikega, vladal leta 522 pr. n. št.
- Darij I. Veliki, svak Smerdisa in vnuk Arsamesa, vladal 521-486 pr. n. št.
- Kserkses I, sin Darija I., vladal 485-465 pr. n. št.
- Artakserks I. Longiman, sin Kserksa I., vladal 465-424 pr. n. št.
- Kserks II, sin Artakserksa I, vladal 424 let pred našim štetjem
- Sogdianus, polbrat in tekmec Kserksa II, vladal 424-423 pr. n. št.
- Darij II Notos, polbrat in tekmec Kserksa II, vladal 423-405 pr. n. št.
- Artakserks II Mnemon, sin Darija II, vladal 404-359 pr. n. št. (glej tudi Ksenofon)
- Artakserks III Ochus, sin Artakserksa II, vladal 358-338 pr. n. št.
- Artaxerxes IV Arses, sin Artaxerxa III, vladal 338-336 pr. n. št.
- Darij III Kodomannus, pravnuk Darija II, vladal 336-330 pr. n. št.
Sorodne strani
- Perzijski imperij
- Kir Veliki, ustanovitelj dinastije Ahemenidov in perzijski kralj.
- DarijI., perzijski kralj.
- Sasanidsko cesarstvo
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je ustanovil Ahemenidsko cesarstvo?
O: Ahemenidsko cesarstvo je ustanovil Kir Veliki.
V: Kakšna je bila približna velikost Ahemenidskega cesarstva na njegovem vrhuncu?
O: Na svojem vrhuncu je Ahemenidsko cesarstvo obsegalo približno 7,5 milijona kvadratnih kilometrov in je bilo ozemeljsko največji imperij klasične antike.
V: Katere regije je obsegal?
O: Ahemenidsko cesarstvo je obsegalo tri celine, vključno z deli Afganistana in Pakistana, deli Srednje Azije, Male Azije, Trakije, večjim delom obalnih območij Črnega morja, Irakom, severno Saudsko Arabijo, Jordanijo, Izraelom, Libanonom in Sirijo ter vsemi pomembnimi prebivalstvenimi središči starega Egipta vse do Libije na zahodu.
V: Kdo so bili njihovi nasprotniki v boju?
O: Cesarstvo je bilo sovražnik grških mestnih držav v grško-perzijskih vojnah.
V: Kateri jezik so uvedli kot svoj uradni jezik?
O: Ahemenidsko cesarstvo je kot uradni jezik uvedlo aramejščino.
V: Kako dolgo je trajalo to cesarstvo?
O: Ahemenidsko cesarstvo je trajalo od leta 550 do 330 pred našim štetjem.
V: Kako se je perzijski vpliv ohranil do danes?
O: Perzijski vpliv na jezik, vero, arhitekturo, filozofijo, pravo in vlado je zaradi svojega velikega obsega in dolge trajnosti še danes viden po vsem svetu.
