Ahemenidsko cesarstvo — perzijski imperij 550–330 pred našim štetjem

Ahemenidsko cesarstvo ali Ahemenidsko perzijsko cesarstvo (550–330 pr. n. št.) je bilo prvo perzijsko cesarstvo, ki je vladalo velikim delom Velike Perzije (ali Irana). Kot naslednik velikih iranskih kraljestev je sledilo Medijskemu cesarstvu. Na vrhuncu svoje moči je Ahemenidsko cesarstvo obsegalo približno 7,5 milijona kvadratnih kilometrov in je bilo ozemeljsko največji imperij klasične antike.

Cesarstvo je ustanovil Kir Veliki, ki je združil iranske plemenske zveze in postopoma zavladal sosednjim državam. Obsegalo je tri celine, vključno z deli Afganistana in Pakistana, deli Srednje Azije, Male Azije, Trakije, večjim delom obalnih območij Črnega morja, Irakom, severno Savdsko Arabijo, Jordanijo, Izraelom, Libanonom, Sirijo in vsemi pomembnimi prebivalstvenimi središči starega Egipta vse do Libije na zahodu. Cesarstvo je bilo nasprotnik grških mestnih držav v grško-perzijskih vojnah. Kir je med drugim omogočil vrnitev judovskih izgnancev v Jeruzalem, kar je v biblijskih virih omenjeno kot osvoboditev Izraelcev iz babilonskega ujetništva, in uvedel aramejščino kot uradni jezik cesarstva. Ker je bilo cesarstvo obsežno in dolgo v obstoj, je perzijski vpliv na jezik, vero, arhitekturo, filozofijo, pravo in upravljanje držav po vsem svetu trajal vse do danes.

Ustanovitev in širitev

Kir II. Veliki (vlada okoli 559–530 pr. n. št.) je izkoristil notranje razdrobljenosti v regiji in zavezništva in poraze nad Medijci, Lydijci in kasneje nad Babilonci ustvaril jedro Ahemenidskega cesarstva. Po Kirovi smrti sta oblast prevzela njegovi nasledniki, vključno z Cambysem II. (zahodna osvajanja, vključno z Egiptom) in Dariusom I. Velikim (522–486 pr. n. št.), ki je konsolidiral administracijo, izpeljal nadaljnje osvajanja in organiziral državno upravo.

Uprava, gospodarski sistem in promet

• Satrapije: Cesarstvo je bilo razdeljeno na satrapije (province), ki jih je vodil satrap. Ta sistem je omogočal lokalno upravljanje ob hkratnem ohranjanju centralne oblasti in davčnega sistema.
• Davki in ekonomija: Darius je uvedel enovit sistem ocen davčnih obremenitev in cenil viri, kar je povečalo stabilnost prihodkov. Uvedena je bila tudi standardizirana kovnica, znana kot darik, ki je olajšala trgovino.
• Promet in komunikacije: Razvite so bile pomembne prometne vezi, med katerimi izstopa Kraljeva cesta (Royal Road), ki je povezovala Suso in Sardis ter omogočala hitro izmenjavo informacij, gospodarsko trgovanje in premike vojske. Obstajal je tudi učinkovit poštni sistem in mreža postajališč z oskrbo za državne kurirje.
• Infrastruktura: Perzijci so gradili kanale, izboljševali sisteme namakanja (vključno z razvojem podzemnih vodnih vodov – qanatov na nekaterih območjih) ter gradili velike palače in upravne center.

Kultura, jezik in vero

Ceravno je bila aramejščina uradni jezik administracije, so na področju cesarstva soobstajali številni jeziki in pisave; stari perzijski je imel tudi svoje klinopisne napise (npr. Behistun). Religiozno je bilo območje raznoliko; prevladovala je zoroastrijska tradicija med Iranci, a so oblasti pogosto dopuščale versko avtonomijo lokalnim skupnostim, kar je prispevalo k splošni stabilnosti. Glasbeno, umetnostno in arhitekturno izročilo Ahemenidov je vključevalo monumentalne palače (Persepolis, Pasargadae, Susa) z reliefi, ki prikazujejo propaganda in multikulturnost cesarstva.

Kirjev cilinder je pogosto naveden kot zgodnji dokument, ki priča o njegovih upravnih in verskih politikah — zlasti o spoštovanju lokalnih običajev in vračanju izgnancev — ter je v sodobni literaturi interpretiran kot zgodnji primer odločitev o verski svobodi in človekovih pravicah.

Vojska in grško-perzijske vojne

Ahemenidska vojska je temeljila na heterogenih silah iz različnih delov cesarstva: persijskih jezdecev, medijskih in drugih iranskih enot ter prisilnih zaveznikov in plačancev iz satrapij. Cesarska mornarica je bila ključna pri poskusih širjenja moči v Egejskem morju.

Najbolj znani spopadi z grškimi mestnimi državami so se zgodili v okviru večih vojaških kampanj v 5. stoletju pr. n. št., med katerimi so pomembne bitke Maraton (490 pr. n. št.), Thermopile, Salamis in Plataea (480–479 pr. n. št.). Grško-perzijske vojne so imele dolgotrajne politične in kulturne posledice za obe strani in so zaznamovale prehod v novo fazo mednarodnih odnosov v vzhodnem Sredozemlju.

Padec cesarstva in zapuščina

Cesarstvo se je postopoma šibilo zaradi notranjih sporov in pritiskov, končni udarec pa je prišel z enim od največjih osvajalcev antike, Aleksandrom Velikim, ki je med letoma 334 in 330 pr. n. št. premagal ahemenidske sile in zavzel glavna središča, vključno s Persepolisem. Leta 330 pr. n. št. se šteje za formalni konec Ahemenidske dinastije, čeprav je perzijska kultura in upravna tradicija preživela v oblikah, ki so vplivale na naslednje helenistične in iranske države (Seleukidi, Parthieni, Sasanidi).

Zapuščina Ahemenidskega cesarstva je obsežna: oblikovalo je modele uprave (provincialna organizacija, davčni sistem), pravne in diplomatske prakse ter arhitekturne in umetniške norme. Perzijski vplivi so prisotni v jeziku, veri, umetnosti in državotvorju številnih kasnejših kultur in ostajajo predmet intenzivnih zgodovinskih in arheoloških raziskav.

Viri in spomeniki

• Arheološka središča: Persepolis, Pasargadae, Susa in drugi arheološki lokaliteti, kjer so odkrili palače, reliefne prikaze in pisne vire.
• Pisni viri: Behistunski napis, razne klinopisne plošče in aramejski administrativni dokumenti ter Helenski viri (Herodot in drugi), ki pa jih je treba brati kritično.
• Materialna dediščina: kovanci, umetniški predmeti, arhitekturni elementi, ki priča o bogastvu in raznolikosti cesarstva.

Skupna ocena Ahemenidskega cesarstva je, da je bilo eno najpomembnejših političnih, kulturnih in upravnih tvorb antike, katere nasledstvo je vplivalo na razvoj državnosti in kulturnih izmenjav v širšem prostoru Evrazije.

Zgodovina

Cesarstvo se je začelo kot tributarna država Medijcev, vendar je na koncu osvojilo in razširilo medijski imperij, tako da je vključeval Egipt in Malo Azijo. Pod Kserksom je bilo zelo blizu osvojitvi antične Grčije. Ahemenide je leta 330 pr. n. št. strmoglavil Aleksander Veliki.

Svet okoli leta 500 pred našim štetjem, na katerem je prikazan Ahemenidski imperij (v rjavi barvi) v primerjavi s preostalim svetom v tistem času.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je ustanovil Ahemenidsko cesarstvo?

V: Kakšna je bila približna velikost Ahemenidskega cesarstva na njegovem vrhuncu?

V: Katere regije je obsegal?

V: Kdo so bili njihovi nasprotniki v boju?

V: Kateri jezik so uvedli kot svoj uradni jezik?

V: Kako dolgo je trajalo to cesarstvo?

V: Kako se je perzijski vpliv ohranil do danes?

Išči po črki