Irak: država v jugozahodni Aziji, Mezopotamija in Bagdad
Irak je država v jugozahodni Aziji. Irak na jugu meji na Savdsko Arabijo in Kuvajt, na severu na Turčijo, na severozahodu na Sirijo, na zahodu na Jordanijo in na vzhodu na Iran. Glavno mesto Iraka je Bagdad.
Irak je znan po grškem imenu Mezopotamija, kar pomeni (dežela med rekami), in je bil dom zaporednih civilizacij od 6. tisočletja pred našim štetjem. Območje med rekama Evfrat in Tigris se pogosto imenuje zibelka civilizacije in rojstni kraj pisave. Irak je bil del več cesarstev, med njimi sta bila Safavidsko in Afšaridsko. Med mezopotamsko kampanjo med prvo svetovno vojno so enote britanskega imperija osvojile pokrajini Osmanskega cesarstva Basro in Bagdad ter jima kasneje dodale pokrajino Mosul, s čimer je Irak postal Irak.
Večina Iračanov so šiitski muslimani.
Geografija
Irak obsega raznoliko pokrajino: od puščavskih ravnic na jugu in zahodu, prek rodovitne nižinske doline med rekama Evfrat in Tigris, do goratega severa in severovzhoda, kjer se nahajajo delno zasnežene planote in hribovita območja. Glavni reki, Tigris in Evfrat, so že tisočletja osnova za kmetijstvo v regiji. Klima je večinoma suha in polsuha, na severu pa so bolj zmerne ter bolj padavinske razmere.
Zgodovina
Mezopotamska nizina velja za eno najstarejših zibelk človeške civilizacije: tu so nastale ene prvih mestnih držav, pisava klinopis in kompleksne državne ureditve. V naslednjih tisočletjih je ozemlje prehajalo pod oblast različnih imperijev, vključno z asirskim, babilonskim, perzijskim, helenističnim in rimskim ter pozneje pod islamskimi dinastijami in Osmanskim cesarstvom.
V 20. stoletju so dogodki, kot so britanska zasedba po prvi svetovni vojni, ustanovitev kraljevine, prevrat in kasnejša vladavina stranke Ba'ath ter predsedovanje Sadama Huseina, oblikovali sodobno iraško državo. Država je doživela vojne (med njimi iransko-iraška vojno v 1980‑ih in zalivsko vojno 1990–1991), gospodarske sankcije in pomenljive politične spremembe. Po invaziji leta 2003, ki je privedla do odstavitve režima Sadama Huseina, je Irak prestal dolgotrajne obdobje varnostnih izzivov, vključno z nastankom skrajnih skupin, kot je bilo ISIS, in njihovim kasnejšim porazom na več območjih med 2014 in 2017.
Politika in uprava
Irak je uradno zvezna parlamentarno‑prezidentska republika z večstopenjskim sistemom oblasti. Država je razdeljena na pokrajine (guvernerate) in vključuje avtonomno Kurdistansko regijo na severu z lastnimi institucijami, vključno z regionalnim parlamentom in vlado. Politični sistem in uprava se po letu 2003 še vedno razvijata, ob tem pa država rešuje vprašanja varnosti, korupcije in prenove infrastrukture.
Demografija in jeziki
Večina prebivalstva so etnični Arabci, pomembno manjšino predstavljajo Kurdi na severu ter tudi Turkmeni, Asirci in drugi. Uradni in najpogosteje govorjeni jezik je arabščina; kurdščina uživa uradni status v Kurdistanski regiji in je široko prisotna na severu. Večina Iračanov so šiitski muslimani, vendar država vključuje tudi sunitske muslimane ter verske manjšine, kot so kristjani, jezidi, mandejci in drugi.
Gospodarstvo
Irak ima velike zaloge nafte in je eden izmed večjih proizvajalcev surove nafte na svetu; prihodki iz nafte predstavljajo glavnino državnega izvoza in državnih prihodkov. Hkrati se država sooča z izzivi v razvoju drugih sektorjev gospodarstva, obnovi infrastrukture po dolgotrajnih konfliktih, zaposlovanju mladih in privabljanju tujih investicij. Kmetijstvo, predvsem ob rečnih nižinah, še vedno igra pomembno vlogo za lokalno preskrbo s hrano.
Kultura in dediščina
Irak ima bogato kulturno zapuščino, ki sega od starodavnih civilizacij do sodobnih arabsko‑kurdskih literarnih, glasbenih in kulinaričnih tradicij. Na ozemlju se nahaja več arheoloških najdišč, ki pričajo o pomenu Mezopotamije v zgodovini človeštva. Kulinarika vključuje jedi iz žit, mesa in začimb ter lokalne specialitete, ki se razlikujejo po regijah.
Glavno mesto — Bagdad
Bagdad je eno najstarejših mest v regiji in dolgo časa pomembno intelektualno in trgovsko središče islamskega sveta. Danes je še vedno politično, administrativno in kulturno srce države, čeprav je utrpelo velike škode med sodobnimi konflikti ter poteka obsežen proces obnove in modernizacije.
Izazivi in prihodnost
Irak se sooča z več ključnimi izzivi: utrditev varnosti, boj proti terorizmu, politična stabilnost, boj proti korupciji, gospodarska diverzifikacija in obnova infrastrukture. Hkrati ima država velike priložnosti zaradi naravnih virov, mladega prebivalstva in strateške lege v regiji. Dolgoročni razvoj bo odvisen od notranjih reform, stabilnosti in mednarodnega sodelovanja.
Politika
Od leta 1968 do leta 2003 je Irak vodila stranka Baas. Sadam Husein je bil predsednik od leta 1979 do razpustitve stranke Baas.
Po invaziji na Kuvajt leta 1990 so se za osvoboditev Kuvajta borile številne države, med njimi Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Savdska Arabija, Francija, Italija, Pakistan in druge. Pozneje so nekateri agenti, za katere so menili, da jih je poslal Sadam Husein, skušali s tovornjakom bombo v Kuvajtu ubiti nekdanjega predsednika Georgea H. W. Busha.
Invazijo na Irak marca 2003 so vodile ameriške, britanske, avstralske, danske in poljske sile. Stranko Baas so prisilile k predaji. Javno navedeni razlog za invazijo je bil, da Sadam Husein inšpektorjem Združenih narodov ni dovolil, da bi iskali domnevno jedrsko, biološko in kemično orožje. Irak je v preteklosti za pobijanje ljudi uporabljal kemično orožje. Irak je raziskoval izdelavo biološkega in jedrskega orožja.
Država je bila sprva razdeljena na tri območja, ameriško, britansko in poljsko, podobno kot je bila leta 1945 razdeljena Nemčija. Danske sile so nadzorovale območja v britanski coni. Nova začasna vlada je bila oblikovana 28. junija 2004. V državi so bile koalicijske sile.
Do 15. decembra 2011, ko se je končala iraška vojna, je bilo v državi veliko ameriških, britanskih in mednarodnih enot. Napetosti med verskimi skupinami (šiitskimi in sunitskimi muslimani ter kristjani) so povzročile veliko nestabilnosti v državi.
Geografija
Območje leži med dvema rekama, zato so ga v antiki imenovali Mezopotamija. Reki Evfrat in Tigris omejujeta tako imenovani rodovitni polmesec. Irak ima tudi majhno obalo ob Perzijskem zalivu, ki je pred prvo zalivsko vojno veljala za središče iraške trgovine z nafto. Vreme je izredno vroče in suho, saj je Irak daleč od morij in oceanov, tudi bližnje pa ovirajo gore, tako da deževni veter ne more doseči notranjosti. Ta regija ima zaradi dveh rek rodovitno zemljo.
Irak je razdeljen na 18 provinc (muhafazah).
|
|
Pokrajine Iraka
Gospodarstvo
Irak ima veliko nafte. Irak je na četrtem mestu na svetu po proizvodnji nafte in na drugem mestu na svetu po naftnih rezervah. V preteklosti je Irak veliko te nafte prodal drugim državam. Ko je Irak avgusta 1990 napadel Kuvajt, so Združeni narodi Iraku preprečili prodajo nafte. Pozneje so Združeni narodi Iraku dovolili, da proda nekaj nafte za nakup hrane, oblačil in zdravil, da ljudje ne bi tako trpeli. To se je imenovalo program "nafta za hrano".
Sorodne strani
- Irak na olimpijskih igrah
- Iraška nogometna reprezentanca
- Seznam rek Iraka
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja Irak?
O: Irak se nahaja v jugozahodni Aziji.
V: S katerimi državami meji Irak?
O: Irak meji na Savdsko Arabijo, Kuvajt, Turčijo, Sirijo, Jordanijo in Iran.
V: Katera je iraška prestolnica?
O: Glavno mesto Iraka je Bagdad.
V: Kaj pomeni grško ime Mezopotamija?
O: Grško ime Mezopotamija pomeni "dežela med rekami".
V: Zakaj območje med rekama Evfrat in Tigris pogosto imenujejo zibelka civilizacije in rojstni kraj pisave?
O: Regijo med Evfratom in Tigrisom pogosto imenujejo zibelka civilizacije in rojstni kraj pisave, ker so na njej od 6. tisočletja pred našim štetjem neprekinjeno živele zaporedne civilizacije.
V: Katerih imperijev je bil Irak del?
O: Irak je bil del več imperijev, med drugim Safavidskega in Afšaridskega.
V: Katera skupina ljudi sestavlja prebivalstvo na severu Iraka?
O: Etnični Kurdi predstavljajo večino prebivalstva na severu Iraka.
