Irak je država v jugozahodni Aziji. Irak na jugu meji na Savdsko Arabijo in Kuvajt, na severu na Turčijo, na severozahodu na Sirijo, na zahodu na Jordanijo in na vzhodu na Iran. Glavno mesto Iraka je Bagdad.
Irak je znan po grškem imenu Mezopotamija, kar pomeni (dežela med rekami), in je bil dom zaporednih civilizacij od 6. tisočletja pred našim štetjem. Območje med rekama Evfrat in Tigris se pogosto imenuje zibelka civilizacije in rojstni kraj pisave. Irak je bil del več cesarstev, med njimi sta bila Safavidsko in Afšaridsko. Med mezopotamsko kampanjo med prvo svetovno vojno so enote britanskega imperija osvojile pokrajini Osmanskega cesarstva Basro in Bagdad ter jima kasneje dodale pokrajino Mosul, s čimer je Irak postal Irak.
Večina Iračanov so šiitski muslimani.
Geografija
Irak obsega raznoliko pokrajino: od puščavskih ravnic na jugu in zahodu, prek rodovitne nižinske doline med rekama Evfrat in Tigris, do goratega severa in severovzhoda, kjer se nahajajo delno zasnežene planote in hribovita območja. Glavni reki, Tigris in Evfrat, so že tisočletja osnova za kmetijstvo v regiji. Klima je večinoma suha in polsuha, na severu pa so bolj zmerne ter bolj padavinske razmere.
Zgodovina
Mezopotamska nizina velja za eno najstarejših zibelk človeške civilizacije: tu so nastale ene prvih mestnih držav, pisava klinopis in kompleksne državne ureditve. V naslednjih tisočletjih je ozemlje prehajalo pod oblast različnih imperijev, vključno z asirskim, babilonskim, perzijskim, helenističnim in rimskim ter pozneje pod islamskimi dinastijami in Osmanskim cesarstvom.
V 20. stoletju so dogodki, kot so britanska zasedba po prvi svetovni vojni, ustanovitev kraljevine, prevrat in kasnejša vladavina stranke Ba'ath ter predsedovanje Sadama Huseina, oblikovali sodobno iraško državo. Država je doživela vojne (med njimi iransko-iraška vojno v 1980‑ih in zalivsko vojno 1990–1991), gospodarske sankcije in pomenljive politične spremembe. Po invaziji leta 2003, ki je privedla do odstavitve režima Sadama Huseina, je Irak prestal dolgotrajne obdobje varnostnih izzivov, vključno z nastankom skrajnih skupin, kot je bilo ISIS, in njihovim kasnejšim porazom na več območjih med 2014 in 2017.
Politika in uprava
Irak je uradno zvezna parlamentarno‑prezidentska republika z večstopenjskim sistemom oblasti. Država je razdeljena na pokrajine (guvernerate) in vključuje avtonomno Kurdistansko regijo na severu z lastnimi institucijami, vključno z regionalnim parlamentom in vlado. Politični sistem in uprava se po letu 2003 še vedno razvijata, ob tem pa država rešuje vprašanja varnosti, korupcije in prenove infrastrukture.
Demografija in jeziki
Večina prebivalstva so etnični Arabci, pomembno manjšino predstavljajo Kurdi na severu ter tudi Turkmeni, Asirci in drugi. Uradni in najpogosteje govorjeni jezik je arabščina; kurdščina uživa uradni status v Kurdistanski regiji in je široko prisotna na severu. Večina Iračanov so šiitski muslimani, vendar država vključuje tudi sunitske muslimane ter verske manjšine, kot so kristjani, jezidi, mandejci in drugi.
Gospodarstvo
Irak ima velike zaloge nafte in je eden izmed večjih proizvajalcev surove nafte na svetu; prihodki iz nafte predstavljajo glavnino državnega izvoza in državnih prihodkov. Hkrati se država sooča z izzivi v razvoju drugih sektorjev gospodarstva, obnovi infrastrukture po dolgotrajnih konfliktih, zaposlovanju mladih in privabljanju tujih investicij. Kmetijstvo, predvsem ob rečnih nižinah, še vedno igra pomembno vlogo za lokalno preskrbo s hrano.
Kultura in dediščina
Irak ima bogato kulturno zapuščino, ki sega od starodavnih civilizacij do sodobnih arabsko‑kurdskih literarnih, glasbenih in kulinaričnih tradicij. Na ozemlju se nahaja več arheoloških najdišč, ki pričajo o pomenu Mezopotamije v zgodovini človeštva. Kulinarika vključuje jedi iz žit, mesa in začimb ter lokalne specialitete, ki se razlikujejo po regijah.
Glavno mesto — Bagdad
Bagdad je eno najstarejših mest v regiji in dolgo časa pomembno intelektualno in trgovsko središče islamskega sveta. Danes je še vedno politično, administrativno in kulturno srce države, čeprav je utrpelo velike škode med sodobnimi konflikti ter poteka obsežen proces obnove in modernizacije.
Izazivi in prihodnost
Irak se sooča z več ključnimi izzivi: utrditev varnosti, boj proti terorizmu, politična stabilnost, boj proti korupciji, gospodarska diverzifikacija in obnova infrastrukture. Hkrati ima država velike priložnosti zaradi naravnih virov, mladega prebivalstva in strateške lege v regiji. Dolgoročni razvoj bo odvisen od notranjih reform, stabilnosti in mednarodnega sodelovanja.
