Al Anbar (arabsko: الأنبار; al-'Anbār ali Anbar) je zahodna regija v Iraku. Po površini je največja iraška pokrajina, ki meji na Sirijo, Jordanijo in Savdsko Arabijo. Al Anbar je pretežno sunitska arabska muslimanska pokrajina. Glavno mesto je Ar Ramadi.
Ime pokrajine izhaja iz arabskega انبار, 'Anbār, in pomeni "žitnice", saj je bila ta regija glavno pristanišče na zahodnih mejah kraljestva Lakhmid. S to regijo je povezan znani sunitski teolog Abu Hanifa an-Nu'man, ki je razvil hanafi, eno od sunitskih madh'habov (miselnih šol).
Pred letom 1976 se je pokrajina imenovala Ramadi, pred letom 1962 pa Dulaim.
Geografija in podnebje
Al Anbar zavzema veliko obsežno puščavsko območje zahodnega Iraka. Preko regije teče reka Evfrat, ob kateri so nastala glavna naselja in kmetijska območja; največji mestni centri so Ar Ramadi in Fallujah. Večino pokrajine pokrivajo puščave in polpuščave z zelo vročimi poletji in blagimi, suhimi zimami. Padavine so redke, zato je kmetijstvo omejeno na oaze in namakalne površine ob Evfratu.
Prebivalstvo in družbena struktura
Regija je pretežno naseljena s sunitskimi arabskimi plemeni, med katerimi izstopa velika in vplivna Dulaim (Al-Dulaim). Tradicionalne plemenske vezi imajo še vedno močan vpliv na lokalno politiko in družbeni red. V preteklosti so bile številne skupnosti polnomotne, v zadnjih desetletjih pa je več tisoč ljudi začasno ali trajno preseljenih zaradi vojaških spopadov in varnostnih razmer.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Al Anbar temelji predvsem na kmetijstvu vzdolž Evfrata (datlji, žita in osnovne poljščine), ribolovu v rekah ter trgovini. V regiji so tudi nekatera naravna bogastva, vendar razvoj gospodarstva omejuje negotova varnostna situacija v preteklosti. Pomembna so tudi mala in srednje velika mesta, kjer delujejo lokalne tržnice in obrt.
Zgodovina in kulturna dediščina
Al Anbar ima bogato zgodovino, saj je bilo območje del številnih starodavnih civilizacij v Mezopotamiji, kasneje pa pomembno v času islamskih kalifatov, Osmanskega imperija in sodobne iraške države. V regiji so arheološka najdišča in zgodovinske poti, ki pričajo o pomenu območja kot stičišče trgovskih in vojaških poti med Arabijo in Mezopotamijo.
Konflikti in povojna obnova
V začetku 21. stoletja je Al Anbar postal prizorišče hudih bojev med lokalnimi skupnostmi, iraškimi varnostnimi silami, mednarodnimi silami in različnimi oboroženimi skupinami. Mesta, kot sta Fallujah in Ramadi, so bila pogosto tarče konfliktov med invazijo leta 2003, kasnejšimi spopadi in potem v času zasedbe Islamske države (ISIS) med letoma 2014 in 2017. Obsežna uničenja infrastrukture in množične razselitve civilnega prebivalstva so zahtevale obsežen proces obnove, ki še vedno poteka.
Uprava in glavna mesta
Administrativno je pokrajina razdeljena na več okrožij (districts), med pomembnejšimi so Ramadi (glavno mesto), Fallujah, Heet, Haditha, Al-Qa'im, Anah in Rawa. Lokalne oblasti in sporazumi s plemensko upravo igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju varnosti in zagotavljanju javnih storitev.
Kultura in znani posamezniki
Kot del širše arabske in islamske kulture ima Al Anbar bogata ustna izročila, pesniško in glasbeno tradicijo plemen ter običaje, povezane s pastoralnim načinom življenja. Regija je znana tudi po gostoljubnosti in trdnih plemenskih vezi. Med zgodovinskimi osebnostmi je omenjen tudi Abu Hanifa an-Nu'man, ki je povezan s pokrajinami v širšem območju Mezopotamije in je pomembna figura v islamski pravni tradiciji.
Perspektive
Obnova in stabilizacija Al Anbar sta ključni za dolgoročni razvoj Iraka. Z izboljšanjem varnosti, investicijami v infrastrukturo, vračanjem razseljenih oseb in spodbujanjem lokalnega gospodarstva bi lahko regija ponovno postala pomembno tranzitno in kmetijsko središče zahodnega Iraka.