Islamska država
Islamska država v Iraku in Levantu (ISIL), Islamska država v Iraku in Siriji (ISIS) ali Islamska država (IS) je sunitska džihadistična militantna skupina. V arabščini se pogosto imenuje "Daiš". Deluje v Libiji, Nigeriji, Siriji in manjšem delu severnega Iraka. Na njo vpliva vahabitska različica islama. Za ozemlja pod svojim nadzorom v Iraku, Libiji, Nigeriji in Siriji zahteva status neodvisne države. Nasprotuje šiizmu in je opisan kot "šiitski".
Skupina je nastala v prvih letih iraške vojne, leta 2004 pa se je pridružila Al Kaidi. ISIL so sestavljale različne uporniške skupine. Njen cilj je bil vzpostaviti kalifat v večinsko sunitskih regijah Iraka, pozneje pa ga je razširila na Sirijo. Februarja 2014 je Al Kaida po osemmesečnem boju za oblast prekinila vse vezi z ISIL.
ISIL je milenaristično usmerjen, kar pomeni, da verjame, da se bo družba zelo spremenila in da bo vsega, kar poznamo, kmalu konec. Skupina novači nove člane tako, da jim obljublja spolne sužnje ali poceni poroke.
Zastava
Tesnilo
Boj proti
Na vrhuncu iraške vojne je bil ISIL v iraških provincah Al Anbar, Ninava, Kirkuk, večjem delu Salah ad Dina, delih Babil, Dijale in Bagdada. Za svoje glavno mesto je razglasila Bakubo. V potekajoči sirski državljanski vojni je skupina močno prisotna v sirskih provincah Ar-Raqqa, Idlib in Alep.
Skupina je napadala vladne in vojaške cilje. Prevzela je odgovornost za napade, v katerih je bilo ubitih na tisoče iraških civilistov. V času prisotnosti koalicijskih sil v Iraku je skupina doživela nekaj neuspehov. Do leta 2012 naj bi ponovno pridobila večino svoje moči in več kot podvojila število svojih članov na približno 2 500.
Leta 2013 je Al Džazira razkrila pismo in zvočni posnetek vodje Al Kaide Ajmana al Zavahirja. V njem je al Zawahiri razpustil sirsko frakcijo ISIL. Vodja skupine Abu Bakr al-Bagdadi je tej odločitvi nasprotoval na podlagi islamskega prava. Skupina je od takrat še naprej delovala v Siriji. Od aprila 2013 je hitro dosegla vojaške uspehe v velikem delu severne Sirije, kjer jo je Sirski observatorij za človekove pravice označil za "najmočnejšo skupino". Za publiciteto so si prizadevali z objavo videoposnetkov obglavljenja (obglavljanja) novinarjev in drugih vojnih ujetnikov, ki jih je večinoma izvajal njihov član Džihadist John. Ubit je bil novembra 2015.
Svetovni kalifat
Junija 2014 je razglasil svetovni kalifat. Leta 2014 je ISIL uspešno izvedla obsežno ofenzivo v Iraku. Po tej ofenzivi naj bi ISIL prevzel nadzor nad večino Mosula, drugega največjega mesta v Iraku, okoliško provinco Ninive in mestom Faludža. Spomladi leta 2015 se je ISIL borila za nadzor nad Tikritom, upravnim središčem guvernerata Salah ad Din.
Spomladi 2016 je iraška vojska ponovno zavzela Faludžo. Konec leta 2016 je vojska ponovno zavzela Ramadi v provinci Al Anbar, v začetku leta 2017 pa so iraške vladne sile ponovno zavzele Mosul. Oktobra je padla Raka, nekdanji sedež Iraka.
Film
V filmu The Blue Man iz leta 2014, ki je povezan s člankom The New York Timesa z naslovom "Odkrivanje iraških grozot v puščavskih grobovih", ki ga je napisal John F. Burns, so omenjeni tudi množični poboji šiitskih muslimanov s strani Islamske države med letoma 2003 in 2006.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ISIL?
O: ISIL je vahabitska džihadistična militantna in teroristična skupina, znana tudi kot Islamska država Iraka in Levanta ali Islamska država Iraka in Sirije.
V: Kakšno je drugo ime za ISIL?
O: V arabščini se ISIL pogosto imenuje "Daiš".
V: V katerih državah deluje ISIL?
O: ISIL deluje v Libiji, Nigeriji, Siriji in majhnem delu severnega Iraka.
V: Kakšen je cilj ISIL?
O: Cilj ISIL je vzpostaviti kalifat v večinsko sunitskih regijah Iraka, pozneje pa ga razširiti na Sirijo.
V: Kakšna je strategija ISIL za novačenje?
O: Skupina novači nove člane tako, da jim obljublja spolne sužnje ali poceni poroke.
V: Katera verska sekta vpliva na ISIL?
O: Na ISIL vpliva sekta vahabitskega islama.
V: Kakšno je mnenje skupine ISIL o šiizmu?
O: ISIL nasprotuje šiizmu in je opisan kot "šiitski".
