Islamska država v Iraku in Levantu (ISIL), Islamska država v Iraku in Siriji (ISIS) ali Islamska država (IS) je sunitska džihadistična militantna skupina. V arabščini se pogosto imenuje "Daiš". Deluje v Libiji, Nigeriji, Siriji in manjšem delu severnega Iraka. Na njo vpliva vahabitska različica islama. Za ozemlja pod svojim nadzorom v Iraku, Libiji, Nigeriji in Siriji zahteva status neodvisne države. Nasprotuje šiizmu in je opisan kot "šiitski".
Zgodovina in razvoj
Skupina je nastala v prvih letih iraške vojne, kot ena izmed več oboroženih sunitskih skupin, ki so se pojavile v kaosu po invaziji. Leta 2004 je bila povezana z Al Kaido. V naslednjih letih so se različne uporniške skupine združevale in prestrukturirale, kar je vodilo v nastanek organizacije, znane kot Islamska država v Iraku (ISI) in pozneje Islamska država v Iraku in Levantu (ISIL/ISIS).
Skupina je hitro pridobivala ozemlje v severnem Iraku in vzhodni Siriji. Junija 2014 je vodstvo ISIL razglasilo kalifat in imenovalo svojega voditelja za kalifa; takrat je skupina prevzela tudi ime "Islamska država" (IS). V naslednjih letih je razširila svoj vpliv z vzpostavitvijo lokalnih uprav in s prisilnimi pobudami (davki, izsiljevanje), hkrati pa je privabila tuje borce z močno propagando.
Ideologija in cilji
ISIL sledi skrajni, nasilni interpretaciji sunitskega islamizma, močno obarvani z elementi vahabitske in salafistične misli. Njeni voditelji so si zadali cilj vzpostaviti transnacionalni kalifat, utemeljen na zelo restriktivni izvedbi šeriatskega prava, po njihovem razumevanju. Ideologija vključuje milenaristične elemente — verjamejo, da se bo obstoječa družbena ureditev drastično zlomila in da je nujno pripraviti "čisto" islamsko državo.
Skupina je zelo sovražna do šiitskih muslimanov, verskih manjšin in drugih, ki jih označuje za "nevernike" ali "odpadnike". (Opomba: v izvirnem besedilu so bili prisotni hiperpovezani izrazi, ki ostanejo nespremenjeni.)
Metode, zlorabe in zločini
ISIL je znana po brutalnih metodah: množična umorstva, javne usmrtitve, priklaji, mučenje, spolno suženjstvo in trgovina z ljudmi. Ciljala je tudi na verske in etnične manjšine — na primer preganjanje Jezidov in drugih, zaradi česar so mednarodne organizacije in nekateri državni organi preganjanje Jezidov ter druge zločine označili za genocid in zločine proti človeštvu.
Skupina je sistematično uničevala kulturno dediščino (arheološke spomenike, muzeje) ter izvajala teroristične napade zunaj svojih območij nadzora. Privabljala je tudi nove člane z obljubami o "spolnih sužnjih" ali hitrih porokah za borce, pogosto z nasilnim prisiljevanjem žensk in deklet v suženjsko delo.
Organizacija, financiranje in propaganda
V svojem vrhuncu je imela ISIL birokratsko strukturo: ministrstva za finance, notranje zadeve, vojaške poveljnike in lokalne upravne organe. Financirala se je z več virov: prodaja nafte iz zajetih polj in rafinerij, izsiljevanje in davki na območjih, ki jih je nadzorovala, ropanja bank, trgovina z arheološkimi artefakti, tajna financiranja in zasebne donacije. Uporabljala je tudi ugrabljanja zaradi odkupnin.
Propaganda je bila ključna — profesionalno oblikovane revije, videi, družbena omrežja in spletne platforme za regrutacijo. Angažirala je tuje borce iz mnogih držav in vzpostavila ločene provincialne veje (filiale) v različnih regijah, kot so delovne skupine v Severni Afriki, Levantu, Zahodni Afriki in v Afganistanu/Pakistanu.
Mednarodni odgovor in izguba ozemelj
Mednarodna skupnost (vključno z eno- in večnacionalnimi koalicijami, regionalnimi silami, kurdskimi enotami, vladami Sirije in Iraka ter drugimi) je začela obsežne vojaške operacije proti ISIL. Zaradi teh naporov, lokalnih uporov in mednarodnega pritiska je izgubila večino svojega ozemlja med letoma 2015 in 2019. Vodenje skupine je bilo močno oslavljeno: vodja Abu Bakr al‑Baghdadi je bil ubit leta 2019, nadaljnji vrhovi skupine pa so bili tarče aretacij in likvidacij.
Kljub izgubi večine ozemelj še vedno obstaja kot decentralizirana mreža — s prikritimi celicami, odseki za teroristične napade in lokalnimi filiali, ki izvajajo napade in upore.
Pravno in varnostno ovrednotenje
ISIL je uradno označena za teroristično organizacijo v številnih državah in mednarodnih organih (vključno z Združenimi narodi, Evropsko unijo in mnogimi posameznimi državami). Njena aktivnost je povzročila velike človeške tragedije: milijoni razseljenih, desetine tisoč žrtev in obsežne kršitve človekovih pravic.
Trenutno stanje in grožnja v prihodnosti
Čeprav je izgubila državni nadzor, ISIL ni povsem izginila. Ostaja nevarna kot gerilska, teroristična in radikalna mreža z možnostjo izvajanja terorističnih napadov doma in v tujini. Preprečevanje ponovnega vzpona vključuje vojaške, obveščevalne, pravosodne in razvojne ukrepe, pa tudi preprečevanje radikalizacije in upravljanje z reintegracijo vrnjenih borcev.
Za bralce je pomembno vedeti, da izraz "Daiš" (Daesh) pogosto uporabljajo nasprotniki skupine, saj ima v arabščini pejorativne konotacije in je povezan s prizadevanji za delegitimizacijo njenega samooklicanega "kalifata".
Če želite več informacij o zadevah, kot so vpliv na posamezne države ali pravni odzivi, lahko poiščete dodatne vire, poročila nevladnih organizacij in mednarodnih institucij, ki dokumentirajo zločine in odzive na delovanje Islamske države.
