Islamska država (ISIS/ISIL/Daiš): opredelitev, zgodovina in ideologija
Poglobljena razlaga Islamske države (ISIS/ISIL/Daiš): opredelitev, zgodovina, ideologija, delovanje in vpliv na regijo ter globalne varnostne grožnje.
Islamska država v Iraku in Levantu (ISIL), Islamska država v Iraku in Siriji (ISIS) ali Islamska država (IS) je sunitska džihadistična militantna skupina. V arabščini se pogosto imenuje "Daiš". Deluje v Libiji, Nigeriji, Siriji in manjšem delu severnega Iraka. Na njo vpliva vahabitska različica islama. Za ozemlja pod svojim nadzorom v Iraku, Libiji, Nigeriji in Siriji zahteva status neodvisne države. Nasprotuje šiizmu in je opisan kot "šiitski".
Zgodovina in razvoj
Skupina je nastala v prvih letih iraške vojne, kot ena izmed več oboroženih sunitskih skupin, ki so se pojavile v kaosu po invaziji. Leta 2004 je bila povezana z Al Kaido. V naslednjih letih so se različne uporniške skupine združevale in prestrukturirale, kar je vodilo v nastanek organizacije, znane kot Islamska država v Iraku (ISI) in pozneje Islamska država v Iraku in Levantu (ISIL/ISIS).
Skupina je hitro pridobivala ozemlje v severnem Iraku in vzhodni Siriji. Junija 2014 je vodstvo ISIL razglasilo kalifat in imenovalo svojega voditelja za kalifa; takrat je skupina prevzela tudi ime "Islamska država" (IS). V naslednjih letih je razširila svoj vpliv z vzpostavitvijo lokalnih uprav in s prisilnimi pobudami (davki, izsiljevanje), hkrati pa je privabila tuje borce z močno propagando.
Ideologija in cilji
ISIL sledi skrajni, nasilni interpretaciji sunitskega islamizma, močno obarvani z elementi vahabitske in salafistične misli. Njeni voditelji so si zadali cilj vzpostaviti transnacionalni kalifat, utemeljen na zelo restriktivni izvedbi šeriatskega prava, po njihovem razumevanju. Ideologija vključuje milenaristične elemente — verjamejo, da se bo obstoječa družbena ureditev drastično zlomila in da je nujno pripraviti "čisto" islamsko državo.
Skupina je zelo sovražna do šiitskih muslimanov, verskih manjšin in drugih, ki jih označuje za "nevernike" ali "odpadnike". (Opomba: v izvirnem besedilu so bili prisotni hiperpovezani izrazi, ki ostanejo nespremenjeni.)
Metode, zlorabe in zločini
ISIL je znana po brutalnih metodah: množična umorstva, javne usmrtitve, priklaji, mučenje, spolno suženjstvo in trgovina z ljudmi. Ciljala je tudi na verske in etnične manjšine — na primer preganjanje Jezidov in drugih, zaradi česar so mednarodne organizacije in nekateri državni organi preganjanje Jezidov ter druge zločine označili za genocid in zločine proti človeštvu.
Skupina je sistematično uničevala kulturno dediščino (arheološke spomenike, muzeje) ter izvajala teroristične napade zunaj svojih območij nadzora. Privabljala je tudi nove člane z obljubami o "spolnih sužnjih" ali hitrih porokah za borce, pogosto z nasilnim prisiljevanjem žensk in deklet v suženjsko delo.
Organizacija, financiranje in propaganda
V svojem vrhuncu je imela ISIL birokratsko strukturo: ministrstva za finance, notranje zadeve, vojaške poveljnike in lokalne upravne organe. Financirala se je z več virov: prodaja nafte iz zajetih polj in rafinerij, izsiljevanje in davki na območjih, ki jih je nadzorovala, ropanja bank, trgovina z arheološkimi artefakti, tajna financiranja in zasebne donacije. Uporabljala je tudi ugrabljanja zaradi odkupnin.
Propaganda je bila ključna — profesionalno oblikovane revije, videi, družbena omrežja in spletne platforme za regrutacijo. Angažirala je tuje borce iz mnogih držav in vzpostavila ločene provincialne veje (filiale) v različnih regijah, kot so delovne skupine v Severni Afriki, Levantu, Zahodni Afriki in v Afganistanu/Pakistanu.
Mednarodni odgovor in izguba ozemelj
Mednarodna skupnost (vključno z eno- in večnacionalnimi koalicijami, regionalnimi silami, kurdskimi enotami, vladami Sirije in Iraka ter drugimi) je začela obsežne vojaške operacije proti ISIL. Zaradi teh naporov, lokalnih uporov in mednarodnega pritiska je izgubila večino svojega ozemlja med letoma 2015 in 2019. Vodenje skupine je bilo močno oslavljeno: vodja Abu Bakr al‑Baghdadi je bil ubit leta 2019, nadaljnji vrhovi skupine pa so bili tarče aretacij in likvidacij.
Kljub izgubi večine ozemelj še vedno obstaja kot decentralizirana mreža — s prikritimi celicami, odseki za teroristične napade in lokalnimi filiali, ki izvajajo napade in upore.
Pravno in varnostno ovrednotenje
ISIL je uradno označena za teroristično organizacijo v številnih državah in mednarodnih organih (vključno z Združenimi narodi, Evropsko unijo in mnogimi posameznimi državami). Njena aktivnost je povzročila velike človeške tragedije: milijoni razseljenih, desetine tisoč žrtev in obsežne kršitve človekovih pravic.
Trenutno stanje in grožnja v prihodnosti
Čeprav je izgubila državni nadzor, ISIL ni povsem izginila. Ostaja nevarna kot gerilska, teroristična in radikalna mreža z možnostjo izvajanja terorističnih napadov doma in v tujini. Preprečevanje ponovnega vzpona vključuje vojaške, obveščevalne, pravosodne in razvojne ukrepe, pa tudi preprečevanje radikalizacije in upravljanje z reintegracijo vrnjenih borcev.
Za bralce je pomembno vedeti, da izraz "Daiš" (Daesh) pogosto uporabljajo nasprotniki skupine, saj ima v arabščini pejorativne konotacije in je povezan s prizadevanji za delegitimizacijo njenega samooklicanega "kalifata".
Če želite več informacij o zadevah, kot so vpliv na posamezne države ali pravni odzivi, lahko poiščete dodatne vire, poročila nevladnih organizacij in mednarodnih institucij, ki dokumentirajo zločine in odzive na delovanje Islamske države.
Boj proti
Na vrhuncu iraške vojne je bil ISIL v iraških provincah Al Anbar, Ninava, Kirkuk, večjem delu Salah ad Dina, delih Babil, Dijale in Bagdada. Za svoje glavno mesto je razglasila Bakubo. V potekajoči sirski državljanski vojni je skupina močno prisotna v sirskih provincah Ar-Raqqa, Idlib in Alep.
Skupina je napadala vladne in vojaške cilje. Prevzela je odgovornost za napade, v katerih je bilo ubitih na tisoče iraških civilistov. V času prisotnosti koalicijskih sil v Iraku je skupina doživela nekaj neuspehov. Do leta 2012 naj bi ponovno pridobila večino svoje moči in več kot podvojila število svojih članov na približno 2 500.
Leta 2013 je Al Džazira razkrila pismo in zvočni posnetek vodje Al Kaide Ajmana al Zavahirja. V njem je al Zawahiri razpustil sirsko frakcijo ISIL. Vodja skupine Abu Bakr al-Bagdadi je tej odločitvi nasprotoval na podlagi islamskega prava. Skupina je od takrat še naprej delovala v Siriji. Od aprila 2013 je hitro dosegla vojaške uspehe v velikem delu severne Sirije, kjer jo je Sirski observatorij za človekove pravice označil za "najmočnejšo skupino". Za publiciteto so si prizadevali z objavo videoposnetkov obglavljenja (obglavljanja) novinarjev in drugih vojnih ujetnikov, ki jih je večinoma izvajal njihov član Džihadist John. Ubit je bil novembra 2015.
Svetovni kalifat
Junija 2014 je razglasil svetovni kalifat. Leta 2014 je ISIL uspešno izvedla obsežno ofenzivo v Iraku. Po tej ofenzivi naj bi ISIL prevzel nadzor nad večino Mosula, drugega največjega mesta v Iraku, okoliško provinco Ninive in mestom Faludža. Spomladi leta 2015 se je ISIL borila za nadzor nad Tikritom, upravnim središčem guvernerata Salah ad Din.
Spomladi 2016 je iraška vojska ponovno zavzela Faludžo. Konec leta 2016 je vojska ponovno zavzela Ramadi v provinci Al Anbar, v začetku leta 2017 pa so iraške vladne sile ponovno zavzele Mosul. Oktobra je padla Raka, nekdanji sedež Iraka.
Film
V filmu The Blue Man iz leta 2014, ki je povezan s člankom The New York Timesa z naslovom "Odkrivanje iraških grozot v puščavskih grobovih", ki ga je napisal John F. Burns, so omenjeni tudi množični poboji šiitskih muslimanov s strani Islamske države med letoma 2003 in 2006.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ISIL?
O: ISIL je vahabitska džihadistična militantna in teroristična skupina, znana tudi kot Islamska država Iraka in Levanta ali Islamska država Iraka in Sirije.
V: Kakšno je drugo ime za ISIL?
O: V arabščini se ISIL pogosto imenuje "Daiš".
V: V katerih državah deluje ISIL?
O: ISIL deluje v Libiji, Nigeriji, Siriji in majhnem delu severnega Iraka.
V: Kakšen je cilj ISIL?
O: Cilj ISIL je vzpostaviti kalifat v večinsko sunitskih regijah Iraka, pozneje pa ga razširiti na Sirijo.
V: Kakšna je strategija ISIL za novačenje?
O: Skupina novači nove člane tako, da jim obljublja spolne sužnje ali poceni poroke.
V: Katera verska sekta vpliva na ISIL?
O: Na ISIL vpliva sekta vahabitskega islama.
V: Kakšno je mnenje skupine ISIL o šiizmu?
O: ISIL nasprotuje šiizmu in je opisan kot "šiitski".
Iskati

