Italijanska fronta v prvi svetovni vojni (1915–1918)

Italijanska fronta v prvi svetovni vojni (1915–1918): poglobljen pregled bojev v Alpah, taktike, ključne bitke in vpliv na Trento, Trst, Istro ter Južni Tirol.

Italijanska kampanja je bila niz bitk med Avstro-Ogrsko in Italijo. Te bitke so potekale v gorah severne Italije, predvsem ob reki Soči (Isonzo) in na okoliških alpskih in krških območjih, med letoma 1915 in 1918. Spopadi so se odvijali v težkih gorskih razmerah, kjer so imeli velik pomen položaji, trdne utrdbe, topništvo in inženirsko delo (miniranje, predori, ceste skozi previsne predele).

Zakaj je Italija vstopila v vojno

Italija se leta 1914, ko se je začela vojna, ni borila na strani svojih zaveznic Nemčije in Avstrije. Leta 1915 se je pridružila Trojni antanti po obljubah ozemeljskih pridobitev iz dogovora (politični kontekst vključuje tajni Londonski pakt). Glavni motivi so bili nacionalistični in irredentistični zahtevki: Italija je hotela vključiti v svojo državo območja, kjer so živeli in govorili italijansko. To je bil iredentizem.

Med ozemeljskimi zahtevami so bili predvsem:

• pokrajina Trento (Trentino),
• pristanišče Trst,
• pokrajina Bolzano-Bozen (Alto Adige/Südtirol),
• Istra,
• del Dalmacije.

Potek vojaških operacij

Italija je upala, da bo vojno začela z nepričakovanim napadom, s katerim naj bi hitro ukrepala in zavzela več mest v avstrijski lasti. Na terenu pa se je hitro izkazalo, da je fronta zahtevnejša, kot so pričakovali: boj je potekal po gorah in krških planotah, premiki so bili počasni, logistika zapletena, in konflikt se je spreminjal v dolgotrajno, izčrpavajočo vojno.

V mnogih delih bojišča se je razvila okopna vojna, podobna kot na zahodni fron, z vrstami položajev, stalnim topniškim obstreljevanjem in velikimi izgubi ob napadih. Glavni prizorišči so bili dolina reke Soče (Isonzo), krška območja ob Gorici in Trstu, ter višje gorske gore kot so Monte Grappa, Altopiano di Asiago in območja okoli Doberdòja.

Glavne bitke in prelomnice

Na italijanskem frontu so bile eno najintenzivnejših serij spopadov bitke na Soči (Isonzo), katerih je bilo dvanajst med letoma 1915 in 1917. Nekatere pomembne točke in dogodki:

• Serične ofenzive Italijanov ob reki Isonzo, namenjene osvajanju Gorice in preboju proti Trstu — dosežki so bili delni in dragi v človeških življenjih.
• Avstro-Ogrska protiofenziva spomladi 1916 na visokem planu (znana kot ofenziva ali kaznovalna ekspedicija proti italijanskim položajem na Altopianu di Asiago), ki je povzročila hude boje.
• Vojni prelom v oktobru 1917 — bitka pri Kobaridu (Caporetto) — ko so avstro-ogrske sile z nemško podporo izvedle preboj, prisilile italijansko vojsko v obsežen umik do reke Piave, povzročile velike človeške izgube in množično ujetništvo. Nemudoma je sledila reorganizacija italijanske vojske (zamenjava poveljstva: general Luigi Cadorna je bil zamenjan z Armandom Diazom) in prihod zavezniških okrepitev iz Velike Britanije in Francije.
• Leto 1918 je prineslo ponovno utrditev italijanske obrambne linije. Junija 1918 je Italija uspešno odbila avstro-ogrsko ofenzivo ob reki Piave (druga bitka na Piavi). Oktobra 1918 je sledila odločilna zavezniška / italijanska ofenziva pri Vittorio Veneto, ki je prispevala k razpadu Avstro-Ogrske in pospešila konec vojne na tem področju.

Življenje na fronti in posebnosti bojevanja

Gorsko bojevanje je pomenilo izjemne težave: mraz in sneg sta zahtevala posebno opremo (alpinski enoti, Alpini), nesreče zaradi plazov in slabih poti so bile pogoste, oskrba z municijo in hrano je bila otežena. Topništvo je bilo prevladujoče orožje in je povzročilo največ žrtev; pomembno mesto so imeli tudi inženirski posegi (predori, miniranje) in trdne utrdbe. Na obeh straneh je bilo ogromno človeških izgub in velik pritisk na civilno prebivalstvo v obkoljenih območjih.

Izid in posledice

Končni rezultat kampanje je bil, da je Italija ob koncu vojne zmagala na tem frontu, a z visoko ceno. Po padcu Avstro-Ogrske so bili podpisani različni mirovni sporazumi (med drugim Pariz 1919 in poznejši dogovori), ki so Italiji prinesli nekatere obljubljene teritorije, kot sta Trentino in Južni Tirol (ter pristanišče Trieste), medtem ko je vprašanje Dalmacije in drugih ozemelj sprožilo diplomatske in politične spore v povojnem obdobju. Velike izgube in občutek, da države zaveznice niso izpolnile vseh pričakovanj, so v Italiji prispevale k družbenim napetostim in političnim premikom v naslednjem obdobju (pojem "vittoria mutilata" – »okrajšana zmaga«).

Na obeh straneh so bile žrtve velike: po ocenah je bilo v bojih na italijanskem frontu veliko sto tisoč mrtvih in ranjenih ter še več ujetnikov in razseljenih. Italijanska fronta je imela pomemben vpliv na razpad Avstro-Ogrske in preoblikovanje meja v srednji in južni Evropi po prvi svetovni vojni.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila italijanska kampanja?

V: Proti komu se je Italija borila med italijansko kampanjo?

V: Ali se je Italija borila za Trojno zavezništvo?

V: Kdaj se je Italija pridružila Trojni antanti?

V: Kaj je želel italijanski iredentizem?

V: Kakšen je bil načrt Italije na začetku vojne?

V: V kakšno vrsto vojne se je spremenila vojna v Italiji?

Išči po črki