Kašmirski spor: zgodovina in ozemeljske zahteve Indije in Pakistana
Spor v Džamu in Kašmirju (hindijsko: कश्मीर विवाद, urdujsko: مسئلہ کشمیر) je spor o ozemlju Kašmirja. Spor poteka med Indijo in Pakistanom. Indija zahteva celotno območje, ki je bilo nekoč knežja država. Trenutno nadzoruje približno 43 % ozemlja, vključno z večino Džamuja, Kašmirske doline, Ladakha in ledenika Siačen. Pakistan, ki nadzoruje približno 45 % Džamuja in Kašmirja, vključno z Azad Kašmirjem ter severnimi območji Gilgita in Baltistana, izpodbija indijske zahteve. Pakistan trdi, da bi moral biti v Kašmirju izveden referendum o tem, ali se prebivalci želijo pridružiti Indiji ali Pakistanu ali pa postati neodvisni.
Zgodovinski izvor spora
Spor izvira iz razpada Britanskega imperija in nastanka dveh držav, Indije in Pakistana, leta 1947. Knežja država Džamu in Kašmir, ki jo je vladal hindujski maharadža, je bila versko in etnično mešana, z muslimansko večino v Kašmirski dolini, hindujskimi skupnostmi v Džamu in budističnimi skupnostmi v nekaterih delih Ladakha. Maharadža Hari Singh se je sprva opiral na neodvisnost, vendar je po vdorih oboroženih skupin iz Pakistana oktobra 1947 podpisal Instrument of Accession in zaprosil Indijo za vojaško pomoč, kar je privedlo do prve oborožene konfrontacije med državama.
Glavne vojne in mejni režimi
- 1947–1949: Prva vojna med Indijo in Pakistanom je privedla do premirja in vzpostavitve začasne linije razmejitve, ki jo je nadzoroval OZN. UNCIP (Komisija ZN za Indijo in Pakistan) je priporočila plebiscit, a je ta nikoli ni bilo mogoče izvesti zaradi pogojev in drugačnih interpretacij strani.
- 1962: Kitajska vojaška kampanja je privedla do spora nad Aksai Chinom, ki ga dejansko nadzoruje Kitajska; del ozemlja v severnih gorah (Trans‑Karakoram) pa je bil leta 1963 predmet pogodbe med Pakistanom in Kitajsko, kar Indija izpodbija.
- 1965 in 1971: Novi spopadi med Indijo in Pakistanom; 1971 je privedel do ločitve Pakistana na vzhodni in zahodni del in ustanovitve Bangladeša, pri čemer je vprašanje Kašmirja ostalo nerešeno.
- 1999 (Kargil): Konflikt v območju Kargil je izbruhnil zaradi vzponov oboroženih enot in infiltracij; diplomatsko in vojaško je bilo doseženo umirjanje razmer.
Po vojni iz leta 1971 sta se Indija in Pakistan dogovorila prek Simla dogovora (1972), da bosta dolgoročne spore reševali bilateralno in da bo začasna linija nadzora (Cease Fire Line) preimenovana v Line of Control (LoC).
Vloga Kitajske in območja pod kitajskim nadzorom
Poleg Indije in Pakistana ima pomembno vlogo tudi Kitajska. Kitajska nadzoruje Aksai Chin (vzhodno od Ladakha), ki ga je vzpostavila kot del svojih administrativnih enot v 50. in 60. letih, kar je povzročilo kitajsko‑indijsko vojno leta 1962. Pakistan je leta 1963 delno prenesel oblasti nad Trans‑Karakoram Tract Kitajski — spor glede tega območja ostaja predmet spora z Indijo.
Sodobno razmerje in notranja ureditev
V zadnjih desetletjih je območje zaznamovano z oboroženimi spopadi, vstajami in močno vojaško prisotnostjo. Od poznih 1980‑ih je bil v Kašmirju prisoten uporniško‑separatistični premik s široko varnostno reakcijo indijskih oblasti, kar je povzročilo resne humanitarne in človekove pravice težave ter številne notranje in mednarodne kritike.
Pomemben prelom je bila odločitvena sprememba v Indiji avgusta 2019, ko je indijska vlada preklicala posebno ustavno ureditev znotraj Indijske republike (člen 370) in razdelila državo Džamu in Kašmir na dve zvezni ozemlji — Jammu in Kashmir ter Ladakh. Ta poteza je sprožila politične in diplomatske reakcije Pakistana in delno neodobravanje v mednarodni skupnosti ter spremenila upravni in pravni status območja pod indijskim nadzorom.
Humanitarni in demografski vidiki
Kašmir ima raznoliko demografijo: Kašmirska dolina ima večino muslimanskega prebivalstva, Džamu večino hindujsko, Ladakh pa večinoma budistične in tibetanske skupnosti. Konflikt je povzročil izgube življenj, notranje prisilne migracije, omejitve gibanja, vpliv na civilno infrastrukturo in trajne družbene napetosti. Obstajajo tudi obtožbe o kršitvah človekovih pravic s strani varnostnih sil in oboroženih skupin ter poskusi pravne in medijske dokumentacije teh dogodkov.
Geostrateški pomen
Kašmir je strateško pomemben zaradi položaja med Indijo, Pakistanom in Kitajsko, nadzora nad gorskimi prehodi in prehrambnega sistema rek, ki napajajo celotno regijo Inda‑Pak. Vzdrževanje miru in stabilnosti je pomembno tudi zaradi tega, da sta obe državi jedrsko oboroženi — to povečuje mednarodno zaskrbljenost glede morebitne eskalacije.
Mednarodni pristopi in možnosti rešitve
V preteklosti so posredovali mednarodni akterji (predvsem OZN), vendar Indija poudarja bilateralno reševanje spora (po Simla dogovoru). Pakistan pogosto zagovarja izvedbo plebiscita, s katerim bi se zaznamovala volja prebivalcev, medtem ko Indija nasprotuje takšni rešitvi v obstoječih okoliščinah in poudarja, da je vprašanje notranje vprašanje Indije glede zakonitosti in varnosti. Dolgoročna rešitev bi zahtevala dogovor med sprtimi državami, upoštevanje demokratičnega izraza želja lokalnega prebivalstva in reševanje varnostnih, gospodarskih in človekovopravičnih problemov.
Zaključek
Spor o Kašmirju ostaja en izmed najdolgotrajnejših in najbolj zapletenih ozemeljskih sporov v svetu. Vključuje zgodovinske, verske, geostrateške in humanitarne dimenzije, njena rešitev pa še naprej zahteva diplomatske napore, zaupanje med državami in spoštovanje pravic prebivalcev območja.
Zemljevid Kašmirja ZN
Zgodovina
Spor se je začel med delitvijo Indije (1947-48). Dne 20. oktobra 1947 so pripadniki plemen, ki jih je podpiral Pakistan, vdrli v Kašmir. Maharadža Džamuja in Kašmirja se je sprva branil, vendar je 27. oktobra zaprosil za pomoč generalnega guvernerja Louisa Mountbattena, ki je privolil pod pogojem, da se vladar pridruži Indiji. Po podpisu listin o pristopu k Indiji so indijski vojaki vstopili v Kašmir z ukazom, da ustavijo nadaljnjo okupacijo, vendar niso smeli nikogar izgnati iz države. Indija je zadevo predložila Združenim narodom. Resolucija ZN je od Pakistana zahtevala, naj izprazni območja, ki jih je zasedel, od Indije pa je zahtevala, naj pomaga plebiscitni komisiji ZN pri organizaciji plebiscita, s katerim bi ugotovili voljo ljudi. Pakistan je zavrnil izpraznitev zasedenih območij.
V letih 1947-8 sta Indija in Pakistan vodila prvo vojno zaradi Džamuja in Kašmirja. Pod nadzorom Združenih narodov sta se dogovorili o prekinitvi ognja na črti, po kateri je bila tretjina države, ki jo Pakistan imenuje Azad Džamu in Kašmir, ter severna območja pod upravo Pakistana, dve tretjini, Džamu, Ladak in Kašmirska dolina, pa pod nadzorom Indije. Leta 1972 je bila linija prekinitve ognja v skladu s sporazumom iz Simle preimenovana v črto nadzora.
Čeprav Indija trdi, da je celotna država del Indije, je pripravljena sprejeti nadzorno črto kot mednarodno mejo z nekaterimi možnimi spremembami. Tudi ZDA in Združeno kraljestvo se zavzemata za to, da bi nadzorna črta postala mednarodno priznana meja.
Vendar Pakistan vztrajno zavrača, da bi bila kontrolna črta meja, saj bi pretežno muslimanska Kašmirska dolina ostala del Indije. Formalizacija statusa quo tudi ne upošteva teženj Kašmircev, ki se od leta 1989 borijo za neodvisnost celotne države ali njenega dela.
Spor glede vode
Drugi razlog za spor o Kašmirju je voda. V Kašmirju izvirajo številne reke. Nekatere med njimi so pritoki porečja reke Ind, na primer reki Jhelum in Chenab. Te se izlivajo v Pakistan in se tam uporabljajo za namakanje. Druge reke, kot so Ravi, Beas in Sutlej, se izlivajo v severno Indijo.
Eden od vzrokov spora je ta, da je na podlagi odločbe o meji iz leta 1947 mogoče številne pakistanske namakalne sisteme nadzorovati iz Indije. Pakistan se boji, da bi Indija lahko ustavila tok rek, ki se začnejo v Kašmirju, ki je pod nadzorom Indije, in tečejo v Pakistan. To bi škodovalo pakistanskemu agrarnemu gospodarstvu. Pogodba o vodah reke Indus, podpisana v 1960 rešila večino teh sporov glede delitve vode.
Trenutni status
Danes je Kašmir razdeljen na naslednje dele:
- Republika Indija nadzoruje zvezno državo Džamu in Kašmir. Sestavljajo jo regija Džamu, Kašmirska dolina in Ladakh. Pakistan to območje označuje kot Kašmir, ki ga je zasedla Indija, Kašmir, ki ga nadzoruje Indija, Kašmir, ki ga je anektirala Indija, in Kašmir, ki je v lasti Indije.
- Ozemlja, znana kot Severna območja ter Azad Džamu in Kašmir, so pod upravo Pakistana. Islamabad jih imenuje Kašmir pod pakistansko upravo. Indija jih imenuje Kašmir pod pakistansko upravo.
- Regija Aksai Chin je pod nadzorom Kitajske. Kitajska nadzoruje tudi ozemlje, ki ga je dobila od Pakistana in se imenuje Trans-Karakoramski trakt. Indija izpodbija zakonitost te zamenjave.
- Ledenik Siačen je trenutno sporno ozemlje, saj ima Indija pod nadzorom ledenik, Pakistan pa dolino pod njim.
- Transkarakoramski trakt je območje, ki ga je Pakistan leta 1963, 3. marca, podaril Kitajski. Pakistan trdi, da je bilo to območje nenaseljeno, zato s tem ni težav. Indija trdi, da je to območje del njene države Džamu in Kašmir.
Kašmir je že več kot 60 let žarišče spora med Indijo in Pakistanom. Trenutno je območje razdeljeno na dva dela, in sicer na kontrolno črto, ki jo zaseda Indija, drugi del pa vojaško upravlja Pakistan. Indija bi rada to stanje formalizirala in ga spremenila v sprejeto mednarodno mejo. Vendar Pakistan in kašmirski aktivisti ta načrt zavračajo, saj želijo imeti večji nadzor nad regijo.
Težave z zemljevidom
· 
Zemljevid južnoazijske regije v različici ZN
· 
Zemljevid različice Pakistana, ki so jo pripravili Združeni narodi
· 
Zemljevid različice Kašmirja, ki so jo pripravili Združeni narodi
Tako kot pri drugih spornih ozemljih vsaka vlada izdaja zemljevide, na katerih so njihove zahteve v Kašmirju prikazane kot del njenega ozemlja, ne glede na dejanski nadzor. V Indiji je nezakonito, če je Kašmir v celoti ali delno izključen iz zemljevida. Prav tako je v Pakistanu nezakonito, če država Džamu in Kašmir ni vključena v zemljevid. Neudeleženci pogosto uporabljajo kontrolno črto in črto dejanskega nadzora kot prikazani meji, kot to počne CIA World Factbook, regija pa je pogosto označena s hashmarki, čeprav indijska vlada takšnim praksam strogo nasprotuje. Ko je Microsoft izdal zemljevid v operacijskem sistemu Windows 95 in MapPoint 2002, je prišlo do polemike, ker deli Kašmirja niso bili prikazani kot del Indije v skladu z indijsko trditvijo. Vendar pa vsa nevtralna podjetja trdijo, da upoštevajo zemljevid ZN, in več kot 90 % vseh zemljevidov, ki vsebujejo ozemlje Kašmirja, ga prikazuje kot sporno ozemlje.
Mednarodni odzivi
| Vlade | Izjava o politiki |
|
| Prikazane meje in imena ter označbe, uporabljene na zemljevidu, ne pomenijo, da jih Združeni narodi uradno potrjujejo ali sprejemajo. Črtkana črta predstavlja približno črto nadzora v Džamu in Kašmirju, o kateri sta se Republika Indija in pakistanska vlada dogovorili od 1972. Obe strani se še nista dogovorili o končnem statusu regije in od začetka mirovnega procesa v letu 2004. Oglejte si zemljevid Džamu in Kašmirja, ki ga je sprejela večina držav sveta. |
|
| Pakistanska vlada brezpogojno in brezpogojno vztraja, da o veljavnosti "pristopa Džamuja in Kašmirja" še vedno odloča plebiscit ZN. Sprejema zemljevid ozemlja, ki so ga pripravili ZN. Izjavlja tudi, da označbe in predstavitev na regionalnem zemljevidu Kašmirja, ki temeljijo na praksi ZN, ne pomenijo izražanja kakršnega koli mnenja Sekretariata Commonwealtha ali založnikov o pravnem statusu katere koli države, ozemlja ali območja ali njegovih oblasti ali o razmejitvi njegovih meja ali mej. Pravnega statusa Džamuja in Kašmirja, o katerem se stranke še niso dogovorile, ni namen opredeliti. Nadalje pravi, da morajo meje temeljiti na verskih, kulturnih, rasnih, zgodovinskih in geografskih usmeritvah ljudi in ne na politiki. Vendar trdi, da to ne pomeni, da katera koli stran v sporu podpira ozemeljske zahteve. |
|
| Indijska vlada navaja, da "zunanje umetne meje Republike Indije, zlasti v zvezi z mednarodnimi mejami pod njeno jurisdikcijo, ki jih je ustvaril tuj organ, niso niti pravilne niti verodostojne". |
| Vlada Ljudske republike Kitajske ohranja nadzor nad tako imenovanim kitajskim Kašmirjem, vendar si regijo lasti tudi Republika Indija; Kitajska trdi, da je Aksai Chin del avtonomne regije Xinjiang na Kitajskem. []
|
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je spor v Džamu in Kašmirju?
O: Konflikt v Džamuju in Kašmirju je spor o ozemlju Kašmirja med Indijo, Pakistanom in Kitajsko.
V: Kaj trdi Indija o ozemlju Kašmirja?
O: Indija zahteva celotno območje, ki je bilo nekoč knežja država in ga šteje za svoje ozemlje.
V: Kolikšen del Kašmirja trenutno nadzoruje Indija?
O: Indija trenutno nadzoruje približno 43 % ozemlja, vključno z večino Džamuja, Kašmirske doline, Ladakha in ledenika Siačen.
V: Kakšen je spor med Indijo in Pakistanom glede Džamuja in Kašmirja?
O: Pakistan izpodbija trditve Indije in nadzoruje približno 45 % Džamuja in Kašmirja, vključno z Azad Kašmirjem in Gilgitom-Baltistanom.
V: Kaj predlaga Pakistan kot rešitev spora v Džamu in Kašmirju?
O: Pakistan predlaga, da se v Kašmirju izvede referendum o tem, ali se prebivalci želijo pridružiti Indiji ali Pakistanu ali postati neodvisni.
V: Kdo je poleg Indije in Pakistana še vpleten v spor v Džamuju in Kašmirju?
O: V spor v Džamuju in Kašmirju je vključena tudi Kitajska.
V: Katera območja Džamuja in Kašmirja so pod nadzorom Indije?
O: Indija nadzoruje večino Džamuja, Kašmirske doline, Ladakha in ledenika Siačen, kar predstavlja približno 43 % ozemlja.
