Kašmir

Etimologija Kašmirja

Nilamata Purana opisuje izvor doline iz vode, kar potrjujejo tudi ugledni geologi, in prikazuje, kako je samo ime dežele nastalo iz procesa izsuševanja - Ka pomeni "voda", Šimir pa "izsušiti". Zato Kašmir pomeni "dežela, izsušena od vode". Obstaja tudi teorija, ki meni, da je Kašmir skovanka iz Kashyap-mira ali Kashyapmir ali Kashyapmeru, "morja ali gore Kashyapa", modreca, ki mu pripisujejo, da je izsušil vode iz prvotnega jezera Satisar, ki je bilo Kašmir, preden so ga rekultivirali. Nilamata Purana daje ime Kašmir (Kašmirska dolina vključuje jezero Wular) Mira", kar pomeni morsko jezero ali goro modreca Kašjape. Mira v sanskrtu pomeni ocean ali mejo, saj velja za utelešenje Ume, in to je Kašmir, ki ga svet pozna danes. Kašmirci pa mu pravijo Kašir, kar je fonetično izpeljano iz Kašmir. Stari Grki so ga imenovali Kasperia. Kashyapa-pura, ki je bila identificirana s Kaspapyrosom pri Hekateju (apud Stephanus iz Bizanca) in Kaspatyrosom pri Herodotu (3.102, 4.44). Kašmir naj bi bil tudi država, ki jo je imel v mislih Ptolemajev Kaspeiria. Kašmir je arhaičen zapis sedanjega Kašmirja in v nekaterih državah ga še vedno pišejo na ta način. Pleme semitskega izvora z imenom Kaš (kar v domačem narečju pomeni globoka poševnica) naj bi ustanovilo mesti Kašan in Kašgar, ki ju ne smemo zamenjevati s kaspijskim plemenom Kašapi. Dežela in ljudje so bili znani pod imenom "Kašir", iz katerega je bil izpeljan tudi "Kašmir".

Zgodovina

Spor v Kašmirju traja, odkar sta Indija in Pakistan postala neodvisni državi. Maharadža Džamuja in Kašmirja Hari Singh je sprva želel, da njegova država ostane neodvisna od Indije in Pakistana. Dne 20. oktobra 1947 so plemena, ki jih je podpiral Pakistan, vdrla v Kašmir. Singh se je sprva branil, 27. oktobra pa je indijskega generalnega guvernerja Louisa Mountbattena prosil za pomoč. Ta se je strinjal, vendar je od Singha zahteval, da Džamu in Kašmir prepusti Indiji. Ko so bili podpisani dokumenti o pristopu k Indiji, so indijski vojaki vstopili v Kašmir z ukazom, da ustavijo nadaljnjo okupacijo, vendar niso smeli nikogar izgnati iz države. Pakistan je trdil, da je Singh nezakonito predal Kašmir Indiji, in začela se je prva kašmirska vojna. Indija je zadevo predložila Združenim narodom. Resolucija ZN je od Pakistana zahtevala, naj izprazni območja, ki jih je zasedel, in pozvala Indijo, naj pomaga plebiscitni komisiji ZN pri organizaciji plebiscita, da bi ugotovila voljo ljudi. Pakistan ni hotel zapustiti zasedenih območij.

Leta 1953, ko se je oblikoval vzajemni obrambni pakt med ZDA in Pakistanom, je Nehru postavil ultimat. Pakistan bi moral izbrati med plebiscitom, ki bi mu omogočil nadzor nad Kašmirjem, in paktom z ZDA. Ko se je zavezništvo oblikovalo in sklenilo leta 1954, je Nehru umaknil ponudbo plebiscita. Kašmir še danes ostaja konfliktno območje.

Nadzorne linije

Indija in Pakistan sta imela več vojn zaradi Kašmirja. Leta 1949 in 1972 sta se dogovorili o meji za večino ozemelj (razen ledenika Siachen). Ta razmejitvena črta, ki označuje mejo med Indijo in Pakistanom, je znana kot nadzorna črta. Varujejo jo indijske in pakistanske enote.

Meja med Aksai Chinom (v kitajski lasti) ter Džamu in Kašmirjem (v indijski lasti) je znana kot črta dejanskeganadzora.

Kašmirska meja med Pandžabom (Pakistan) in Kašmirjem pod indijsko upravo se imenuje delovna meja, vendar je Pakistan ne priznava. Indija je na delu te meje postavila ograjo.

Na ledeniku Siačen in obmejnem gorovju Saltoro je indijska vojska prvič sodelovala leta 1984, ko je zasedla ledenik in gorovje Saltoro, da bi Pakistanu preprečila zasedbo območja. Ta operacija je imela kodno ime Operacija Meghdoot. V zvezi s položaji, ki so jih zasedali, je prišlo do več manjših sprememb. Vendar se je indijska vojska obdržala na višinah na planoti in pakistanskim vojakom preprečila, da bi se povzpeli na gorovje Saltoro.

Lega dejanskega položaja na tleh (AGPL) pomeni trenutni položaj, ki deli indijske in pakistanske vojake na območju ledenika Siachen. Linija poteka od najsevernejše točke nadzorne črte do Indira Col. Ta linija poteka po robu gorovja Saltoro, ki je gorata planota z vrhovi, visokimi več kot 8000 metrov. Trenutni položaj licence AGPL sledi splošni črti:

Indira Col - prelaz Sia La - Saltoro Kangri 1 - prelaz Bilafond La - K12 - prelaz Gyong La - NJ9842

Zemljevid Kašmirja, na katerem so podrobneje prikazane nadzorne črte. Ozemlje pod nadzorom Indije je rumeno/svetlo rjavo; ozemlje pod nadzorom Pakistana je zeleno; ozemlje pod nadzorom Kitajske je temneje rjavo. Trikotnik v beli/zeleni/rumeni barvi je ledenik Siachen, ki je pod nadzorom Indije.

Upravne enote

Danes je Kašmir razdeljen na naslednje dele:

• Republika Indija nadzoruje zvezno državo Džamuin Kašmir. Sestavljajo jo regija Džamu, Kašmirska dolina in Ladakh. Pakistan to državo imenuje Kašmir, ki ga zaseda Indija, Kašmir, ki ga nadzoruje Indija, Kašmir, ki je priključen Indiji, ali Kašmir, ki je v indijski lasti.
• Ozemlja, znana kot Severna območja ter Azad Džamu in Kašmir, so pod upravo Pakistana. Pakistanska vlada jih imenuje Kašmir pod pakistansko upravo. Republika Indija jih imenuje Kašmir, ki ga zaseda Pakistan.
• Regija Aksai Chin je pod nadzorom Kitajske.
• Transkarakoramski trakt je območje, ki ga je Pakistan 3. marca 1963 podaril Kitajski. Pakistan trdi, da je bilo to območje nenaseljeno, zato s tem ni težav. Indija trdi, da je bila zamenjava nezakonita in da je območje del njene države Džamu in Kašmir.
• Ledenik Siačen je trenutno sporno ozemlje. Indija nadzoruje ledenik, Pakistan pa dolino pod njim.

Sporno ozemlje Kašmirja je razdeljeno na pet upravnih enot, in sicer:

• Oddelek Baltistan
• Oddelek Gilgit
• Oddelek Jammu
• Kašmirska dolina
• Ladakh

Skupina okrožij tvori divizijo, ki jo upravlja "divizijski komisar". Kašmir je zdaj razdeljen na enaindvajset okrožij, združenih v pet divizij, ki jih skupaj nadzorujeta Pakistan in Indija:

Baltistan	Gilgit	Jammu	Kašmir	Ladakh
Okrožje Astore (Azad Ladakh) Okrožje Ghanche (Azad Ladakh) Okrožje Skardu (Azad Ladakh)	Okrožje Diamir Okrožje Ghizar Okrožje Gilgit Okrožje Hunza-Nagar	Okrožje Bhimber (Azad Jammu) Okrožje Bagh (Azad Jammu) Okrožje Doda Okrožje Jammu Okrožje Kathua Okrožje Kotli (Azad Jammu) Okrožje Mirpur (Azad Džamu) Okrožje Poonch Okrožje Rajouri Okrožje Sudhanoti (Azad Jammu) Okrožje Udhampur	Okrožje Anantnag Okrožje Baramulla Okrožje Budgam Okrožje Kupwara Okrožje Muzaffarabad (Azad Kašmir) OkrožjeNeelum (Azad Kašmir) Okrožje Pulwama okrožje Srinagar (Srinagar, tradicionalno glavno mesto države)	Okrožje Kargil Okrožje Leh

Politične delitve regije Kašmir

Gospodarstvo

Kašmirsko gospodarstvo je podobno kot pakistansko osredotočeno na kmetijstvo. Tradicionalno je bil glavni pridelek v dolini riž, ki je predstavljal glavno hrano ljudi. Poleg tega so pridelovali tudi koruzo, pšenico, ječmen in oves. Zaradi zmernega podnebja je dolina primerna za pridelovanje rastlin, kot so šparglji, artičoke, seakale, bob, šarkelj, rdeča pesa, cvetača in zelje. V dolini so pogosta sadna drevesa, v gojenih sadovnjakih pa se pridelujejo hruške, jabolka, breskve in češnje. Glavna drevesa so deodar (pakistansko nacionalno drevo), jelke in borovci, chenar (državno drevo) ali platana, javor, breza in oreh, jablana, češnja.

V preteklosti je Kašmir postal znan po vsem svetu, ko so kašmirsko volno izvažali v druge regije in države (izvoz se je ustavil zaradi manjše številčnosti kašmirskih koz in večje konkurence zahodne Kitajske). Kašmirci so vešči pletenja in izdelovanja šalov iz pašmine, svilenih preprog, preprog, kurt in keramike. V Kašmirju pridelujejo tudi žafran. Prizadevajo si za izvoz naravno pridelanega sadja in zelenjave kot ekološke hrane predvsem v regijo Bližnjega vzhoda, ki je njen sestavni del. Šrinagar je znan po izdelkih iz srebra, papirja, rezbarstvu in tkanju svile.

Gospodarstvo je močno prizadel potres v Pakistanu leta 2005, ki je 8. oktobra 2005 zahteval več kot 70 000 smrtnih žrtev v delu Kašmirja pod pakistanskim nadzorom in približno 1 500 smrtnih žrtev v Kašmirju pod indijskim nadzorom.

Del Kašmirja, ki je pod nadzorom Indije, naj bi imel potencialno bogate kamnine z zalogami ogljikovodikov.

Kmetijstvo

Gospodarstvo regije je usmerjeno v kmetijstvo. Ljudje tam gojijo riž. V indijskem delu gojijo tudi koruzo, pšenico in ječmen. Podnebje se razlikuje od podnebja na večini indijske podceline: Je milejša. Zato gojijo tudi poljščine, kot so artičoke, cvetača, zelje in nekatere vrste fižola.

Kašmirska volna je znana skoraj povsod po svetu. Kašmirska volna je volna kašmirskih koz. Vendar zaradi sporov glede ozemlja večina kašmirske volne ne prihaja več iz Kašmirja.

V Kašmirju pridelujejo najboljši žafran na svetu.

Turizem

Turizem je v Kašmirju pomemben že vrsto let. Mnogi to regijo imenujejo raj na zemlji. Kašmir obiskujejo turisti z vsega sveta. V zadnjih desetih letih je Kašmir zaradi terorizma obiskalo manj ljudi, vendar še vedno ostaja ena najbolj iskanih turističnih destinacij. ^[]

Nanga Parbat, deveti najvišji vrh na svetu in eden najnevarnejših za plezalce, se nahaja na severnih območjih regije Kašmir v Pakistanu.

Religija

78 % prebivalcev Kašmirja je muslimanov in islam je večinska religija na tem ozemlju. ^[]

Sorodne strani

• Meja med Indijo in Pakistanom