Riž
Riž (Oryza sativa) je vrsta [zelenjave] in hrane. Po izvoru je močvirska trava. V številnih delih Azije ga uživajo kot osnovno živilo. Gojijo ga v toplih delih sveta, predvsem v Aziji, Afriki, severni Italiji in na zahodni obali Severne Amerike.
Riž predstavlja 80 % kalorij, zaužitih v Aziji, ali petino kalorij, ki jih ljudje zaužijejo po vsem svetu. Je kmetijsko blago s tretjo največjo svetovno proizvodnjo (riž, 741,5 milijona ton leta 2014), takoj za sladkornim trsom (1,9 milijarde ton) in koruzo (1,0 milijarde ton). Vendar pa je, gledano po vrednosti, svetovna trgovina s pšenico večja od trgovine z vsemi drugimi pridelki skupaj. Vsa ta žita so trave.
Riž je bil v mnogih državah glavna prehrana. Riž se pripravlja za uživanje v različnih vrstah živilske predelave. Običajno je kuhan. Na nekaterih območjih, na primer v Španiji, riž najprej prepražijo na oljčnem olju ali maslu, nato pa ga skuhajo z vodo ali juho. Na drugih območjih, na primer v Indiji, riž jedo z omako, karijem ali juho. Iz riža se lahko proizvaja tudi alkohol, na primer japonsko riževo vino sake.
Riž naj bi prvič začeli gojiti v stari južni Kitajski in Indiji okoli leta 2500 pred našim štetjem. Na Japonsko je bilo gojenje riža preneseno verjetno v 1. stoletju pred našim štetjem, priljubljeno pa je postalo v 2. in 3. stoletju. Iz Indije se je riž razširil v južno Evropo in Afriko.
Aluvialna ilovnata in glinasta tla so idealna za gojenje riža. Riž potrebuje temperaturo okoli 24 °C ali več z manjšimi odstopanji med setvijo, rastjo in žetvijo. Dobro raste na območjih, kjer je količina padavin nad 100 cm. Delte, rečne doline, obalne ravnice in terasirana polja v gorskih regijah so idealne za njegovo gojenje.
Riž se običajno posadi na ravnem polju, napolnjenem z vodo. Pred sajenjem se voda z njive odcedi. Preden so kmetje razvili dober sistem kmetovanja in gnojila, so zemljišča pustili počivati 1 do 2 leti, medtem ko so kmetovali na drugih zemljiščih.
Na nekaterih vročih območjih blizu ekvatorja kmetje gojijo dvojno pridelavo, kar pomeni, da v enem letu pridelajo dva pridelka.
Riž vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Obstajajo različni načini mletja riža. Pri rjavem rižu je odstranjena le zunanja plast. Vsebuje več vlaknin kot popolnoma brušeni beli riž.
Riž je lahko različnih oblik, barv in velikosti.
Kuhan riž in zelenjava
Sorte riža
Obstaja več žit, ki se imenujejo riž: gojijo jih že več tisoč let. Obstaja veliko število sort.
Azijski riž (Oryza sativa) je najbolj znan in najbolj razširjen, saj ima dve glavni podvrsti in več kot 40.000 sort. Znane so tudi sorte afriškega riža (Oryza glaberrima) in divjega riža (rod Zizania). Riž se lahko razlikuje po genetiki, dolžini zrn, barvi, debelini, lepljivosti, aromi, načinu gojenja in drugih značilnostih.
Riž lahko razdelimo v različne kategorije glede na vse njegove glavne značilnosti. Dve podvrsti azijskega riža, indica in japonica, imata različno dolžino in lepljivost. Riž indica ima dolga zrna in ni lepljiv, riž japonica pa ima kratka zrna in je lepljiv.
Samo za proizvodnjo sakeja na primer obstaja več kot devet glavnih sort riža.
IR8
Naravni sev riža, IR8, naj bi rešil številna življenja.
"V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo dovolj, da ste rast prebivalstva primerjali s pridelavo riža, da ste ugotovili, da ga v nekaj letih ne bo več dovolj za vse. Nekaj je bilo treba storiti in leta 1960 sta dve ameriški dobrodelni fundaciji, Fordova in Rockefellerjeva, združili moči in na Filipinih ustanovili Mednarodni inštitut za raziskovanje riža (IRRI).
Nova ekipa je začela potrpežljivo križati 10 000 različnih sort, ki jih je zbrala.
"Večina križanj med sortami riža daje le 1- ali 2-odstotne izboljšave, vendar je bila sorta IR8 drugačna. Združil je visok visoko donosni sev iz Indonezije (PETA) z robustno pritlikavo sorto iz Kitajske (DGWG). Rezultati so bili presenetljivi.
Še nikoli v zgodovini sveta se ni zgodilo, da bi se pridelek riža podvojil v enem koraku ... Po nekaterih študijah bi bil lahko donos IR8 v najboljših pogojih celo desetkrat večji od donosa tradicionalnih sort."
Nova sorta, ki je bila del zelene revolucije, je imela pomanjkljivosti. Ni imel okusa, zato je ekipa 20 let izboljševala njegovo kakovost ter odpornost proti glivam in škodljivcem. Kasnejše delo ekipe je bilo zmanjšanje njenega slabega vpliva na sladkorno bolezen tipa 2 in vsebnost vitamina A.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je riž?
O: Riž (Oryza sativa) je vrsta žita in živila. Izvorno je močvirska trava, ki jo kot osnovno živilo uživajo v številnih delih Azije.
V: Kje se goji riž?
O: Riž se večinoma goji v toplih delih sveta, kot so Azija, Afrika, severna Italija in zahodna obala Severne Amerike.
V: Koliko kalorij po svetu zaužijejo ljudje z rižem?
O: Riž predstavlja 80 % kalorij, zaužitih v Aziji, ali petino kalorij, ki jih ljudje zaužijejo po vsem svetu.
V: Kdaj so začeli gojiti riž?
O: Riž naj bi začeli gojiti v stari južni Kitajski in Indiji okoli leta 2500 pred našim štetjem.
V: Kako kmetje sadijo riž?
O: Riž se običajno posadi na ravnem polju, napolnjenem z vodo. Pred sajenjem se voda z njive odcedi. Na nekaterih vročih območjih blizu ekvatorja kmetje gojijo riž z dvojno pridelavo, kar pomeni, da v enem letu vzgojijo dva posevka.
V: Na kakšne načine ljudje predelujejo in jedo riž?
O: Riž se za uživanje pripravi v različnih vrstah živilske predelave. Lahko se kuha samostojno ali se pred kuhanjem z vodo ali juho ocvre na oljčnem olju ali maslu; lahko se postreže z omako, karijem ali juho; iz njega se lahko pripravi celo alkohol, kot je japonsko riževo vino sake.
V: Katere hranilne snovi vsebuje riž? O: Riž vsebuje veliko ogljikovih hidratov.
