Gliva (množina: glive) je skupina živih organizmov, ki vključuje kvasovke, plesni in gobe. Glive lahko obstajajo kot enonitno ali večcelično telo. Večcelične oblike so sestavljene iz nitkastih struktur, imenovanih hife, ki tvorijo mrežo – micelij. Nekatere glive živijo kot prosti razkrojevalci (saprofitne), druge pa so paraziti na rastlinah, živalih ali drugih organizmih. Razmnožujejo se tako spolno kot nespolno; glavna razmnoževalna enota so spore.

Glive so ločeno kraljestvo živih bitij in se razlikujejo od živali ter rastlin. Njihove celice imajo jedra, kar jih uvršča med evkarionte. Njihove celične stene običajno vsebujejo hitin, za razliko od celičnih sten rastlin, ki vsebujejo celulozo. Te in druge značilnosti kažejo, da glive tvorijo sorodno skupino, pogosto imenovano Eumycota ali Eumycetes; gre za monofiletično skupino z enim skupnim prednikom.

Zgradba

  • Hife in micelij: Hife so dolge cevaste celice, ki se lahko delijo s pregradami (septami) ali pa so britke (koenociti). Skupaj tvorijo micelij, ki je glavno vegetativno telo glive.
  • Celična stena: Glivna celična stena pogosto vsebuje hitin, pri čemer se sestava lahko razlikuje med skupinami (nekatere vrste imajo tudi polimere, podobne celulozi).
  • Jedro in celična organizacija: Glive imajo jedrne celice; pri nekaterih vrstah se v določenih razvojnih fazah pojavi dikarionsko stanje (dve jedri v eni celici), kar je pomembno za spolno razmnoževanje.
  • Plodna telesa: Pri makroskopskih gobah se iz micelija razvijejo vidna plodna telesa (npr. klobuki), ki producirajo spore.
  • Enocelične oblike: Kvasovke so enocelične glive, ki se razmnožujejo z delitvijo ali pupanjem (budding).

Razmnoževanje

  • Nespolno razmnoževanje: Najpogostejše oblike so tvorba sporedih struktur (konidije, sporangiji) ali delitev in pupanje pri kvasovkah. Nespolne spore omogočajo hitro širjenje v ugodnih razmerah.
  • Spolno razmnoževanje: Vključuje združitev genetskega materiala iz dveh različnih haploidnih posameznikov in tvorbo spor, kar poveča genetsko raznolikost. Pri Ascomycota in Basidiomycota je pogosta faza z dvema jedrima v celici (dikariot), preden se jedri združijo in nastanejo mejoze, ki proizvedejo spolne spore.
  • Življenjski cikli: Življenjski cikli gliv so zelo raznoliki; nekateri vključujejo prehode med haploidnimi, diploidnimi in dikariotnimi stadiji.

Način prehranjevanja in ekologija

Osnovni način življenja velikih skupin gliv je saprofitski: glive razgrajujejo odmrle organske snovi v okolici in jih s tem koristijo kot vir hranil in energije. Poleg saprofitskih oblik obstajajo tudi:

  • Parazitske glive: Napadajo rastline, živali ali druge glive in lahko povzročajo bolezni (npr. rastlinske bolezni, človekove okužbe).
  • Mutualistične glive: Najpomembnejši primer so mikorize – simbioza med glivami in koreninami rastlin, kjer gliva rastlini pomaga pridobivati vodo in hranila, rastlina pa ji zagotavlja ogljikove hidrate. Lihen je drug primer simbioze med glivo in algo ali cianobakterijo.

Glive imajo ključno vlogo v ekosistemih: pospešujejo kroženje elementov (ogljik, dušik, mineralne snovi), razgrajujejo kompleksne organske snovi (lignin, celulozo) in omogočajo rast rastlin prek simbioze.

Pomembnost za ljudi

  • Prehrana in fermentacija: Kvasovke se uporabljajo pri peki kruha, pivarstvu in vinogradništvu. Nekatere gobe so užitne in cenjene kot živilo.
  • Industrija in medicina: Glive se uporabljajo za proizvodnjo encimov, kislin, probiotikov in zdravil (npr. antibiotiki kot je penicilin). Nekatere vrste so modelni organizmi v raziskavah (Saccharomyces cerevisiae).
  • Bolezni: Nekatere plesni in glive povzročajo bolezni rastlin (izguba pridelkov) ter okužbe pri živalih in ljudeh (npr. kandida, aspergiloza).

Raznolikost in sistematika

Glive so zelo raznolike: ocenjuje se, da obstaja več sto tisoč do milijonov vrst, mnoge še niso opisane. Tradicionalno so bile razdeljene v več skupin (npr. Chytridiomycota, Zygomycota, Ascomycota, Basidiomycota), sodobne filogenetske analize pa nenehno prilagajajo razvrstitev.

Skupno velja, da glive tvorijo pomembno, enotno skupino sorodnih organizmov, s specifičnimi značilnostmi, ki jih ločijo od rastlin in živali. Njihova sposobnost razgradnje organskih snovi, simbioze z rastlinami in vpliv na zdravje ljudi in ekosisteme jih uvršča med ključne organizme na Zemlji. p107