Mikoriza
Mikoriza (grško pomeni korenine gliv) je simbioza med glivami in koreninami rastlin.
Pri mikorizi gliva živi v koreninah rastlin in v zemlji. Glivične hife so pri vsrkavanju hranil učinkovitejše od rastlinskih korenin.
Mikoriza je pomembna za rast rastlin v številnih ekosistemih. Vsaj 80 % vseh vrst kopenskih rastlin (in več kot 90 % družin) ima mikorizo. Od nje je odvisno njihovo preživetje. So najpogostejši simbionti v rastlinskem kraljestvu: vključujejo približno 6000 vrst gliv in 240 000 vrst rastlin.
Mikorizo delimo na dve glavni vrsti: ektomikorizo in endomikorizo. Hife ektomikoriznih gliv ne prodrejo v posamezne celice v korenini, medtem ko hife endomikoriznih gliv prodrejo v celično steno in invaginirajo celično membrano.
Mikorizna simbioza je starodavna, saj je nastala pred vsaj 400 milijoni let.
Pšenica je mikorizna rastlina
Shema mikoriz z izrazi v španščini. To je endomikoriza: arbuskule ali mehurčki so znotraj rastlinske celične stene in so pritrjeni na celično membrano.
Ektomikorizne bukve
Kako deluje
Ta vzajemnost daje glivam sladkorje, kot sta glukoza in saharoza, ki ju rastlina proizvaja pri fotosintezi. Ogljikovi hidrati se iz vira (običajno listov) prenesejo v korenino in nato v partnersko gobo. V zameno rastlina uporablja zelo veliko površino micelija za vsrkavanje vode in mineralnih hranil iz tal, zlasti fosforja.
Mehanizmi povečane absorpcije so fizikalni in kemični. Mikorizni miceliji imajo veliko manjši premer od najmanjše korenine. Tako lahko raziskujejo večjo količino tal, kar zagotavlja večjo površino za absorpcijo: "Ocenjuje se, da vsak kilogram zemlje vsebuje vsaj 200 km glivnih nitk.
Prednosti
Mikorizne rastline so pogosto bolj odporne proti boleznim, kot so tiste, ki jih povzročajo mikrobni patogeni, ki se prenašajo s tlemi, in tudi bolj odporne proti posledicam suše. Ti učinki so morda posledica boljšega sprejemanja vode in mineralov v mikoriznih rastlinah.
Mikoriza je za rastlino še posebej koristna v tleh, ki so revna s hranili. Rastline, gojene v sterilnih tleh in gojiščih, so pogosto slabo uspešne brez dodatka spor ali hif mikoriznih gliv, ki kolonizirajo korenine rastlin in pomagajo pri sprejemanju mineralnih hranil iz tal. Odsotnost mikoriznih gliv lahko upočasni tudi rast rastlin na neugodnih območjih.
Glivični partnerji lahko pomagajo tudi pri prenosu sladkorjev in drugih hranil med rastlinami. Takšne mikorizne združbe imenujemo skupna mikorizna omrežja. Nekatere vrste naseljujejo tkiva v notranjosti korenin, stebel in listov; v tem primeru jih imenujemo endofiti. Podobno kot mikoriza lahko endofitska kolonizacija z glivami koristi obema partnerjema. Endofiti trav dajejo gostitelju večjo odpornost proti pašnikom, v zameno pa od rastline dobijo hrano in zavetje.
Bakterije v mikorizi
Mikorizne korenine so odlične ekološke niše za druge mikrobe. Mikorizne glive lahko gostijo bakterije, ki zaključijo svoj življenjski cikel v celicah gliv. Ena najbolj znanih je Geosiphon pyriforme, ki lahko gosti cianobakterije v značilnih mehurčkih. Arbuskularne mikorizne (AM) glive so edinstvene, saj gostijo bakterije v svoji citoplazmi. Znotrajcelične strukture, zelo podobne bakterijam, so bile prvič opisane v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Raziskave so jih pozneje opredelile kot prave bakterije.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mikoriza?
O: Mikoriza je simbioza med glivami in koreninami rastlin, pri čemer gliva živi v koreninah rastlin in v zemlji.
V: Zakaj so mikorize pomembne za rast rastlin v številnih ekosistemih?
O: Mikorize so pomembne za rast rastlin v številnih ekosistemih, ker so hife gliv pri absorpciji hranil učinkovitejše od korenin rastlin.
V: Kolikšen odstotek vseh vrst kopenskih rastlin ima mikorizo?
O: Mikorizo ima vsaj 80 % vseh vrst kopenskih rastlin (in več kot 90 % družin).
V: Koliko vrst gliv in rastlin je vključenih v mikorizo?
O: V mikorize je vključenih približno 6000 vrst gliv in 240 000 vrst rastlin.
V: Kateri sta dve glavni vrsti mikoriz?
O: Dve glavni vrsti mikoriz sta ektomikoriza in endomikoriza.
V: Kakšna je razlika med ektomikoriznimi in endomikoriznimi glivami?
O: Razlika med ektomikoriznimi in endomikoriznimi glivami je v tem, da hife ektomikoriznih gliv ne prodrejo v posamezne celice v korenini, medtem ko hife endomikoriznih gliv prodrejo v celično steno in invaginirajo celično membrano.
V: Kaj je lesni splet?
O: Wood Wide Web je izraz, ki se uporablja za mikorizne mreže v gozdovih.
