Korenine rastlin – definicija, funkcije, tipi in mikoriza
Korenine rastlin: definicija, funkcije, tipi in mikoriza. Spoznajte, kako korenine črpajo vodo in hranila, shranjujejo, pritrdijo rastline ter sodelujejo z glivami.
Korenine so tisti del rastline, ki je običajno zakopan v zemljo. Večina korenin le raste pod površjem, vendar so nekatere lahko tudi nad tlemi — to imenujemo zračna korenina, ki jo najdemo pri različnih tropskih rastlinah in epifitih.
V nekaterih rastlinah so lahko tudi stebla delno ali povsem pod zemljo (na primer pri krompirju). Korenine nimajo listov in se v notranji zgradbi razlikujejo od stebel: so prilagojene za vlogo v pridobivanju vodnih raztopin in hranil ter za pritrditev rastline v substratu.
Funkcije korenin
Rastline potrebujejo korenine predvsem zaradi treh glavnih nalog:
- črpanje vode iz tal;
- vpojne in transportne funkcije za hranila, torej dušik, fosfor, kalij in druge elemente;
- shranjevanje hrane. Mnoge rastline shranjujejo presežek ogljikovih hidratov v koreninah (npr. pese, korenček); korenine prav tako mehanično pritrdijo rastlino v tla.
Mikoriza — simbioza korenin in gliv
Vendar pa večina rastlinskih korenin deluje najbolje le v sodelovanju z glive. Simbiozo med koreninami in glivami imenujemo mikoriza. Glive povečajo površino za vpijanje vode in hranil (zlasti fosforja), rastlini pa nudijo tudi večjo odpornost proti suši in nekaterim patogenom. Obstajata dve glavni skupini mikorize: ektomikoriza (glive obdajajo koreninsko skorjo) in endomikoriza, pri kateri glivna vlakna prodirajo v celične prostore ali tvorijo arbuskule v celicah korenine.
Tipi koreninskih sistemov
Obstajata dve osnovni obliki koreninskih sistemov:
- koreninski sistem: ena zelo velika korenina, ki sega v zemljo, in številne manjše korenine, ki izhajajo iz nje.
- razpršeni koreninski sistem: veliko korenin, ki segajo v vse smeri.
Prvi primer je glavna korenina ali koreninski gomolj (taproot), značilen za mnoge dvokaličnice; drugi primer je razpršeni (fibrozni) sistem, pogost pri travah in mnogih monokotiledonih. Poleg teh osnovnih tipov so korenine pogosto močno prilagojene: obstajajo skladiščne korenine, zračne korenine, oporne (prop) korenine, pneumatofore (pri mangrovah) in adventivke (pri trtah, brstih ipd.).
Zgradba korenine in rast
Korenina je sestavljena iz več con: zaščitna kapica (root cap), del rasti (meristem), cona podaljševanja in cona diferenciacije, kjer nastajajo koreninske dlačice (root hairs). Koreninske dlačice močno povečajo površino za vpijanje vode in hranil. V notranjosti prevladuje cortex, endodermis s Casparyjevim pasom, in vaskularni stebelni snop (xilem in floem), ki prenaša vodo navzgor in organske snovi navzdol.
Globina, moč in vpliv korenin
Nekatere korenine segajo zelo globoko v zemljo: ena od korenin, ki so jo našli v Arizoni (ZDA), je segala 60 m pod površino. Korenine so tudi zelo močne — nekatere drevesne korenine lahko počasi razraščajo in celo uničijo kamne ali poškodujejo temelje in pločnike. Korenine običajno niso zelene, ker celice nimajo klorofila in zato ne morejo opravljati fotosinteze.
Prilagoditve in primeri
- Skladiščne korenine: pese, krompir (opomba: pri krompirju so podzemna gomolja pravzaprav spremenjena stebla — navedba zgoraj: krompirju).
- Zračne korenine: pri epifitih in nekaterih tropskih drevesih pomagajo pri vpijanju vlage iz zraka.
- Pneumatofore: posebne zračne korenine pri mangrovih, ki omogočajo izmenjavo plinov v vodnatih tleh.
- Prop korenine: opora pri visokih rastlinah (npr. pri koruzah ali fikusih).
Zaključek
Korenine so ključni organski sistem rastlin, ki združuje vloge pridobivanja vode in hranil, shranjevanja energije, mehaničnega sidranja in sodelovanja s talnimi organizmi (kot so glive). Razumevanje njihove zgradbe in delovanja je pomembno za kmetijstvo, gozdarstvo in ohranjanje naravnih ekosistemov.
Koriandrove korenine
Izpostavljene korenine
Vzdušna korenina mladega drevesa Pōhutukawa (Metrosideros excelsa), Mount Wellington, Auckland, Nova Zelandija
Mangrove v narodnem parku Zahodni Bali, Indonezija. Opazite zračne korenine
Rast korenin
Korenine rastejo skozi celotno življenjsko dobo rastline. Od konice naprej rastejo dlje in na koncu vsake korenine se dodajo celice. Korenine dodajajo celice na svojih konicah in se debelijo, saj dodajajo celice okoli svojega cevastega telesa.
Na koncu vsake korenine je majhna skupina čvrstih, odmrlih in trdih celic, ki se imenuje koreninska kapica. Koreninska kapica je najmočnejši del konice korenine, njena naloga pa je, da si utira pot skozi zemljo in išče vlago in hranila ter ščiti rastlino.
Zračne korenine
Korenine so običajno pod zemljo, vendar v nekaterih primerih ni tako. V deževnem gozdu je zrak topel in vlažen (vsebuje veliko vode). Nekatere rastline deževnega gozda, znane kot epifiti, rastejo neposredno na drevesih. Njihove korenine visijo v zraku ali se iztekajo v mah, ki raste na drevesih. Številne zračne korenine, se uporabljajo za sprejemanje vode in hranil neposredno iz zraka, iz megle, rose ali vlažnega zraka.
Nekatera drevesa imajo korenine nad tlemi in pod zemljo. Mangrove imajo zračne korenine (korenine, ki segajo v zrak). Tako kot listi izmenjujejo pline z ozračjem. To je prilagoditev na slabo raven kisika v razmočenih tleh mangrovskega močvirja.
Koreninski sistem banjanovega drevesa je pod zemljo, vendar ima tudi korenine, ki se začenjajo v vejah in rastejo navzdol proti tlom. Te korenine ne le sprejemajo vodo in hranilne snovi iz tal, ampak tudi pomagajo podpirati dolge veje banjana. Zaradi te dodatne podpore so lahko veje banjanovega drevesa zelo dolge. Veje banyantree v Lahaini na otoku Maui, ki ga je leta 1873 posadil William Owen Smith, so tako dolge, da to drevo pokriva celotno kvadratno četrt v mestu.
O zračnih koreninah še vedno ni veliko znanega.
Koreninski sistemi
Obstajata dve glavni vrsti koreninskih sistemov: koreninski sistemi in vlaknati koreninski sistemi. Pri koreninskem sistemu ima rastlina eno debelo glavno korenino, ki raste iz stebla, od nje pa se odcepi veliko manjših sekundarnih korenin. Koreninski sistem je običajno globlji kot širok. Pogosto jemo korenine, kot sta korenje in repa.
Vlaknati koreninski sistem ima veliko korenin, ki rastejo v različnih smereh. Ni ene glavne korenine. Vlaknati koreninski sistem je običajno širši kot globok.
Korensko črpanje
Običajno se domneva, da se v običajne (nezemeljske) kopenske korenine hranila vnašajo skupaj z vodo in da se voda v korenine črpa z osmozo. Nedavne študije na velikih drevesih, kot je velikanska sekvoja, pa so pokazale, da se po začetni rasti velik del črpalne moči pridobi s hidravličnim sesanjem zaradi transpiracije - izhlapevanja vode iz listov, poleg močnega kapilarnega delovanja v razvejanem rastlinskem ksilemu v steblu in listih.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so korenine rastline?
O: Korenine rastline so del, ki je običajno zakopan v zemljo.
V: Ali so korenine lahko nad tlemi?
O: Da, korenine so lahko tudi nad tlemi, in to se imenuje zračna korenina.
V: Zakaj rastline potrebujejo korenine?
O: Rastline potrebujejo korenine predvsem iz treh razlogov: 1) za sprejemanje vode in hranil iz tal, 2) za shranjevanje hrane in 3) za pritrjevanje rastlin na tla.
V: Kaj je mikoriza?
O: Mikoriza je simbioza med koreninami in glivami, ki pomaga večini rastlinskih korenin, da delujejo kar najbolje.
V: Koliko vrst koreninskih sistemov obstaja?
O: Obstajata dve vrsti koreninskih sistemov: koreninski sistem in razpršeni koreninski sistem.
V: Kako globoko se lahko nekatere korenine pogreznejo v zemljo?
O: Nekatere korenine lahko segajo zelo globoko v zemljo; ena od korenin, ki so jo našli v Arizoni v ZDA, je segala 60 m pod površino.
V: Zakaj korenine niso zelene?
O: Korenine niso zelene, ker celice nimajo klorofila.
Iskati