Transpiracija
Transpiracija je izhlapevanje vode iz rastlin, zlasti listov. Je vrsta prenosa in del kroženja vode. Količina vode, ki jo rastlina izgubi, je odvisna od njene velikosti, intenzivnosti svetlobe, temperature, vlažnosti, hitrosti vetra in preskrbe tal z vodo.
O transpiraciji je prvi razmišljal Stephen Hales (17. september 1677 - 4. januar 1761), angleški duhovnik. Dokazal je, kar še vedno velja, da je izhlapevanje molekul vode iz listov glavna sila, ki vleče vodni stolpec od izvora v koreninah navzgor.
Kako deluje transpiracija
Listne površine so posejane z odprtinami, imenovanimi stomati, ki delujejo podobno kot pore. Pri večini rastlin jih je več na spodnji strani listov kot na zgornji. Stomate obdajajo varovalne celice, ki odpirajo in zapirajo pore. Transpiracija se zgodi, ko varovalne celice odprejo želodčke. Tako se kisik in vodna para odvajata, ogljikov dioksid pa odteka v notranjost. Ogljikov dioksid se uporablja pri fotosintezi, kisik pa nastaja pri fotosintezi.
S transpiracijo rastlina prav tako pretaka vodo. Ta s seboj prenaša mineralna hranila od korenin do poganjkov. Voda se iz listov pretaka v ozračje. To deluje na vodni stolpec, zaradi česar se voda dviguje proti gravitaciji. Voda z osmozo vstopi v rastlino pri koreninah in po ksilemu prenaša raztopljena mineralna hranila v zgornje dele rastline. Popolnoma odraslo drevo lahko na vroč in suh dan skozi liste izgubi več sto litrov vode. Približno 90 % vode, ki pride v korenine rastline, se porabi za ta proces.
Puščavske rastline in iglavci imajo prilagoditve, ki zmanjšujejo izgubo vode. Primeri so: debela povrhnjica, manjše listne površine, potopljeni želodčki in dlačice. Vse to zmanjšuje transpiracijo in varčuje z vodo. Številni kaktusi opravljajo fotosintezo v sočnih steblih in ne v listih. Površina celo debelega stebla je veliko manjša od celotne površine listov na drevesu. Poleg tega so želodčki puščavskih rastlin običajno zaprti podnevi in odprti ponoči, ko je transpiracija manjša.
Sorodne strani
