Izhlapevanje
Izhlapevanje je, ko tekočina preide v plin, ne da bi se pri tem v prostornini tekočine tvorili mehurčki. Če mehurčki nastanejo, govorimo o vrenju.
Na primer voda, ki jo pustite v skledi, bo počasi izginila. Voda izhlapi v vodno paro, plinsko fazo vode. Vodna para se meša z zrakom.
Nasprotje izhlapevanju je kondenzacija.
Ko se molekule v tekočini segrejejo, se gibljejo hitreje. Zaradi tega so polne energije, zato delci trčijo drug ob drugega in sčasoma se tako oddaljijo drug od drugega, da postanejo plin.
Preprosta slika, ki pojasnjuje izhlapevanje vode, čeprav v resničnem življenju ne vidimo vode, temveč le paro.
Ribniki za izhlapevanje v Camargue (južna Francija): Če vsa voda v slani vodi izhlapi, ostane sol.
Razlike med izhlapevanjem in vrenjem
Med izhlapevanjem se iz tekočine v paro spreminjajo le molekule v bližini površine tekočine. Pri vrenju se tudi molekule znotraj prostornine tekočine spreminjajo v paro. Zato med izhlapevanjem ne nastajajo mehurčki, temveč se tvorijo med vrenjem.
Izhlapevanje se lahko zgodi pri kateri koli temperaturi, medtem ko vrenje poteka le pri določeni temperaturi, imenovani "točka vrelišča". Izhlapevanje poteka počasi, vrenje pa hitro.
Hitrost izhlapevanja
Nekatere tekočine izhlapevajo hitreje kot druge. Na hitrost izhlapevanja vplivajo številni dejavniki.
Hitrost izhlapevanja je odvisna od izpostavljene površine tekočine (hitreje, če se poveča), vlažnosti okolice (počasneje, če se poveča), prisotnosti vetra (hitreje, če se poveča) in temperature (hitreje, če se poveča).
Tekočine z visokim vreliščem (tiste, ki vrejo pri zelo visokih temperaturah) izhlapevajo počasneje kot tiste z nižjimi temperaturami vrelišča.
Izhlapevanje je zelo pomemben del kroženja vode.
Sorodne strani
- Vrenje
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je izhlapevanje?
O: Izhlapevanje je proces, pri katerem se tekočina spremeni v plin, ne da bi v tekočini nastali mehurčki.
V: Kako lahko razlikujemo med izhlapevanjem in vrenjem?
O: Če med procesom nastanejo mehurčki, gre za vrenje. V nasprotnem primeru gre za izhlapevanje.
V: Ali lahko navedete primer izhlapevanja?
O: Da, če pustimo vodo v skledi, bo počasi izginila, saj bo izhlapela v vodno paro.
V: Kaj je plinska faza vode?
O: Plinska faza vode je vodna para.
V: Kaj je nasprotno izhlapevanju?
O: Nasprotje izhlapevanju je kondenzacija.
V: Kaj se zgodi z molekulami v tekočini, ko jo segrevamo?
O: Ko se tekočina segreje, se molekule gibljejo hitreje in so polne energije, zato trčijo druga ob drugo.
V: Kaj povzroči nastanek plina v tekočini?
O: Zaradi trkov med molekulami v tekočini se te tako oddaljijo, da postanejo plin.
